Množična testiranja in izjemno strogi lockdowni so bili zadnja tri leta del kitajskega vsakdana. Perspektive, da se bodo pravila spremenila, dolgo časa ni bilo, nato pa je v začetku decembra kitajski politični vrh presenetil z odločitvijo, da je stroge politike ničelne tolerance do covida-19 konec. Zakaj so se kitajske oblasti nenadoma premislile? In, med drugim, zakaj konec (naj)strožjih ukrepov prebivalcem Kitajske ne prinaša olajšanja? Pogovarjali smo se z Zorano Baković, dolgoletno novinarko in poznavalko Kitajske.
Življenje prebivalcev Kitajske bi se v začetku decembra, ko je politični vrh sprejel odločitev o zaključku politike ničelne tolerance do covida-19, lahko zelo spremenilo. Točke, kjer so prebivalci Kitajske do nedavnega redno opravljali teste na prisotnost virusa, so izginile z ulic. Strogih, daljših lockdownov, ki so bili uvedeni za celotna območja, kjer je bil potrjen primer okužbe s koronavirusom, ni več …
Vendar je odprava politike ničelne tolerance Kitajcem namesto tako zelo pričakovanih občutkov olajšala prinesla nove, velike skrbi. Strokovnjaki z Univerze v Hongkongu so izračunali, da bi lahko v prihodnjem letu covid-19 v 1,4-milijardni državi zahteval skoraj milijon smrti, medtem pa CNN in drugi zahodni mediji že poročajo o kolonah vozil, ki čakajo pred krematoriji. Kitajska se je po opustitvi strogih ukrepov znašla v prvem od treh valov epidemije covida-19, ki jih pričakujejo to zimo.
Kitajci, ki so si odprtja države iskreno želeli in ga prav tako zahtevali na protestih po državi, spričo vse višjega števila okuženih ostajajo previdni. Po besedah poznavalke Kitajske, dolgoletne novinarke in sodelavke časopisa Delo Zorane Baković se z metrojem v Pekingu vozi manj ljudi kot običajno, saj se prebivalci kitajske prestolnice – če le gre – izogibajo zaprtih prostorov.
“Zdaj se ljudje ukrepov držijo po lastni volji,” je komentirala sogovornica. Baković je slišala za primere, ko zaradi okužb ni bilo več možno zagotoviti dostave hrane; prav tako je po njenih informacijah ob višjem številu okužb včasih za necovidne bolnike problem dobiti posteljo v bolnišnici. Spet drugi se bolnišnic izogibajo, saj jih je strah, da bi se okužili.
Improvizirana klinika v Pekingu (Thomas Peter/REUTERS)
“Ljudje ne vedo, kako bodo prišli do hrane in zdravil”
Na Kitajskem, tako Zorana Baković, se “v mestih, ki imajo več milijonov prebivalcev, dogaja resna družbena kriza, milijoni ljudi ne vedo, kako bodo prišli do hrane in zdravil”. Zdajšnja kriza je drugačna od tiste v času strogih zaprtij, ko so prebivalci nekaterih mest, med drugim Šanghaja, poročali, kako ne morejo do hrane, je pojasnila sogovornica.
“Lockdown je prinesel mentalno krizo. Ljudje so imeli občutek, da so prisiljeni v stvari, v katerih niso videli smisla. Zaradi enega asimptomatičnega primera je recimo morala v lockdown cela zgradba. To je bilo neracionalno,” je pojasnila Baković. Ker niso smeli od doma, so ljudje ostajali brez bonusa – dobili so le osnovno plačo, ne pa dodatka, ki si ga nekateri pridelajo na delovnem mestu. Nekateri so medtem celo ostali brez služb, je dodala.
China's only reported a few covid deaths since reopening. But situation on the ground says otherwise. Visited crowded crematorium in Beijing, people told me their loved ones died of covid Worker at covid-designated hospital told me people are dying of covid every day @AC360pic.twitter.com/tlvyyA3FUZ
Če je bila kriza med lockdownom posledica strogih pravil in intervencije oblasti, pa je kriza tokrat “pristna”, zdaj se Kitajci počutijo “prepuščeni sami sebi” ter ukrepajo, kakor znajo in zmorejo, je še povedala Baković. Nekatere lokalne oblasti so sicer že sprejele določene ukrepe za omejitev širjenja covid-19: v Šanghaju pouk tako od ponedeljka poteka prek spleta.
Vprašanje, zakaj se je kitajski politični vrh odločil za preobrat pri upravljanju epidemije covida-19, nima enoznačnega odgovora. “To je vprašanje za milijon evrov,” je komentirala Zorana Baković. Dejavnikov, ki bi lahko oziroma so vplivali na odločitev, je več – vsekakor pa za spremembo, enako kot pred tem za politiko ničelne tolerance, stoji generalni sekretar vladajoče kitajske partije in predsednik države Ši Džinping.
“Kot eden od razlogov za uveljavitev sprememb se omenja notranji pritisk zaradi pešanja gospodarstva. Kitajska v zadnjih letih še nikoli ni beležila tako nizke rasti,” je pojasnila Baković. Kitajsko gospodarstvo se je po navedbah BBC v zadnjem letu povečalo za 3,9 odstotka, kar je manj od cilja za letošnje leto, tj. 5,5-odstotne rasti. Kako ključno je v tej zgodbi gospodarstvo, kaže tudi informacija, da ponekod po državi delodajalci vztrajajo, da zaposleni pridejo v službo, čeprav so okuženi s koronavirusom in imajo blage simptome.
“Prevladalo je prepričanje, da je treba delati, si prizadevati za proizvodnjo. Kitajska je namreč zaradi zaprtja izgubila status globalne proizvodne sile,” je dejala poznavalka Kitajske in spomnila, da so nekatera podjetja že sprejela odločitev, da proizvodnjo selijo iz države. Med njimi je Apple, ki bo del proizvodnje iz Kitajske, kjer aparate izdelujejo v Foxconnovih tovarnah, preselili v Vietnam.
Državni mediji in predstavniki zdravstvenih oblasti, ki so vseskozi opozarjali na nevarnost koronavirusne okužbe, po novem podcenjujejo grožnjo virusa, piše CNN. Eden od ključnih razlagalcev pandemije Džong Nanšan je različico omikron opisal kot “koronavirusni prehlad”, njegovo smrtnost pa primerjal s smrtnostjo sezonske gripe.
Šanghaj (Aly Song/REUTERS)
Drugi dejavnik za odpravo politike ničelne tolerance do covida-19, s katerim je seznanjena Zorana Baković, so napeti odnosi med Ši Džinpingom in aktualnim premierjem Li Kečjangom, ki se marca poslavlja od premierske funkcije in v prihodnje ne bo več član stalnega komiteja politbiroja komunistične stranke.
“Li pripada frakciji (komunistične mladine), s katero Ši ne najde skupnega jezika. Ob zaostrenih odnosih in po protestih zoper covidne ukrepe, ki so se razširili v več kot dvajset mest in več kot 70 visokošolskih institucij ter so vključevali tudi politične zahteve, se je Ši po mojih informacijah odločil, da bo ravnal kot voditelj, ki posluša želje naroda. Tako je sprejel odločitev o odpravi ukrepov, pri čemer pa so Lijevi vladi prepustili vodenje zaščite pred epidemijo,” je opisala Baković in poudarila, da bo zdaj premier odgovoren za vse napake upravljanja epidemije.
“To je politična, zelo zvita igra,” je komentirala.
Šanghaj (Aly Song/REUTERS)
Baković je ob tem spomnila, da je svet zaostrene odnose med Šijem in omenjeno frakcijo med drugim opazoval na oktobrskem kongresu partije, ko so nekdanjega predsednika in vodjo frakcije Hu Džintaa precej grobo pospremili iz dvorane.
Šijevi nasprotniki imajo medtem še eno razlago za preobrat v politiki do covida-19. Kot nam je sklicujoč na svoje kitajske vire še povedala Baković, predsednikovi nasprotniki menijo, da je Ši odločitev o odpravi politike ničelne tolerance sprejel, saj se je po izbruhu neredov počutil ogroženega, pri čemer pa ni imel poguma za radikalno zatrtje protestnikov, v katerem bi sodelovala vojska.
Ob valu okužb, v katerem se je znašla Kitajska, se po navedbah Baković krepi pritisk na lokalne oblasti, da povečajo svoje zmogljivosti na področju intenzivne nege. Kako uspešne bodo v izzivu, je težko napovedati, so pa kitajske oblasti v preteklosti že dokazale, kako hitro lahko, na primer, izgradijo bolnišnico. V Šanghaju naj bi tako že odprli 230.000 novih bolnišničnih postelj, je pred dnevi pisal BBC. Zahodni mediji kot problem sicer izpostavljajo Kitajce iz ranljivejših skupin, predvsem starejše, ki niso (v celoti) cepljeni. Po navedbah kitajskih oblasti je v celoti cepljenih 90 odstotkov prebivalstva.
Uradne in neuradne smrti
Po opustitvi ukrepov so kitajske oblasti ta teden presenetile s še eno spremembo. Po novem bodo namreč v evidenci covidnih smrti navajali le še primere ljudi, ki so umrli zaradi respiratornih odpovedi, ne pa tistih, ki so po okužbi umrli zaradi strdkov, srčnih težav ali sepse, piše tiskovna agencija Reuters.
Protestniki, ki so izražali nasprotovanje oblastem in covidnim ukrepom, so v rokah držali bele papirje (Tyrone Siu/REUTERS)
Ukrep, zaradi katerega bodo iz uradnih evidenc izpuščeni marsikateri primer smrti po okužbi, je patolog Benjamin Mazer z Univerze Johnsa Hopkinsa ocenil za nesmiselnega. “Vemo, da v času po cepljenju poznamo različne vrste zdravstvenih zapletov,” je opozoril.
Londonsko podjetje Airfinity je na podlagi svojih modelov po navedbah STA izračunalo, da se trenutno na Kitajskem vsakodnevno okuži okoli milijon ljudi. Po njihovih napovedih pa val okužb še zdaleč ni dosegel vrhunca, ki bi lahko presegel štiri milijone okužb dnevno. Že zdaj naj bi covid-19 v tej državi vsakodnevno zahteval 5.000 smrti, navaja nemška tiskovna agencija dpa. Da bi lažje identificirali morebitne nove različice virusa v času, ko se ta tako zelo hitro širi med kitajskim prebivalstvom, so tamkajšnje zdravstvene oblasti oblikovale načrt za redno analiziranje vzorcev novega koronavirusa, še piše STA.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje