Potem ko je zaradi političnih sporov in vojn med vzhodnoevropskimi državami grozilo, da podnebne konference prihodnje leto ne bo v nobeni od njih, je bil danes, tik pred zdajci, dosežen dogovor. Slovenija je pri tem odigrala ključno vlogo.
Podnebne konference COP vsako leto potekajo v drugem delu sveta. Lani v Afriki, letos v Aziji, prihodnje leto v vzhodni Evropi, nato v Latinski Ameriki in tako naprej.
O točni lokaciji oziroma državi gostiteljici se morajo znotraj regionalnih skupin Združenih narodov dogovoriti države same. Tako so države Azije in Pacifika za letošnji COP28 soglasno izbrale Dubaj, že pred enim letom pa je bilo znano tudi, da bo COP leta 2025 potekal v Braziliji, ki so jo izbrale države iz skupine Latinske Amerike in Karibov.
Vse do danes – le tri dni pred zaključkom pogajanj v Dubaju – pa ni bilo dogovora o tem, kje bo konferenca potekala prihodnje leto. Izbrati so jo namreč morale države iz vzhodnoevropske skupine, ki ji pripadajo tako Rusija kot Ukrajina, kavkaške države, države EU in države bivše Jugoslavije. Zaradi vojne in medsosedskih sporov je grozilo, da podnebne konference prihodnje leto ne bo v nobeni od njih in da bo ta potekala v “nevtralni” Nemčiji, kjer je sedež sekretariata konvencije ZN o spremembi podnebja.
Danes je končno postalo jasno, da bodo Združeni arabski emirati podnebno štafetno palico lahko predali Azerbajdžanu in v Dubaju so si zato vsi oddahnili.
Med kandidatkami, ki so se potegovale za položaj gostiteljice COP29, so bile Bolgarija, Azerbajdžan in Armenija, naknadno pa je kandidaturo oddala tudi Moldavija. Da bi bil dogovor dosežen, mu ne sme nasprotovati nobena od držav.
Gordijski vozel
Položaj je bil izjemno zapleten, saj je Rusija nasprotovala katerikoli kandidatki EU zaradi njene podpore Ukrajini, Armenija in Azerbajdžan pa sta se medsebojno blokirala zaradi konflikta v Gorskem Karabahu. Četrta kandidatka je bila Moldavija, ki je naknadno oddala kandidaturo, da bi s tem presekali gordijski vozel, a je Rusija nasprotovala tudi tej rešitvi.
Do novega izbruha konflikta med Armenijo in Azerbajdžanom je prišlo septembra, ko je azerbajdžanska vojska z vojaškim posredovanjem ponovno prevzela oblast v Gorskem Karabahu. Ta je mednarodno priznan kot del Azerbajdžana, a so v regiji živeli večinoma etnični Armenci. Po septembrski ofenzivi je skoraj celotno armensko prebivalstvo Gorskega Karabaha, okoli 100.000 ljudi, zbežalo v Armenijo, kar je sprožilo begunsko krizo.
“Geopolitična situacija v vzhodnoevropski skupini je res zelo zelo težavna in zapletena in temu primerno težaka je bila tudi odločitev, kje bo naslednji COP. Danes nam je uspelo narediti preboj in se dogovoriti, da bomo kot kandidatko predlagali Azerbajdžan,” je za N1 v Dubaju povedala glavna slovenska podnebna pogajalka in koordinatorka vzhodnoevropske skupine Tina Kobilšek.
Slovenija je koordinirala proces, formalno sicer skupaj z Albanijo, toda prav naši pogajalci so bili tisti, ki so odigrali ključno vlogo. “Res je šlo za ogromno naporov, pogovorov ter formalnih in neformalnih konzultacij s celotno skupino in širše. Zelo pozdravljam odločitev skupine,” je poudarila Kobilšek. Njeno izjavo si lahko ogledate v videu na vrhu članka.
Na koncu je kandidaturo Azerbajdžana podprla tudi Armenija, in sicer v sklopu širšega dogovora o normalizaciji odnosov med državama in namere o sklenitvi mirovnega sporazuma. Del dogovora je bila tudi medsebojna izmenjava vojnih ujetnikov.
Prihodnjo gostiteljico bodo v Dubaju uradno potrdili na zaključni plenarni seji v torek.
BONUS VIDEO: Podnebna konferenca v naftni deželi: polom ali priložnost?
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje