Ste se kdaj vprašali, kako velik je največji odkriti planet? Za naziv se potegujejo štirje velikani.
Zemljani smo za zdaj odkrili več kot 5.000 planetov. Kateri pa je največji? In kako velik je?
Znanstveniki ugotavljajo, da se za naziv največjega nam poznanega planeta poteguje več plinastih velikanov. Med njimi je tudi planet ROXs 42Bb. Gre za plinasto kroglo, ki je od Zemlje oddaljena okoli 460 svetlobnih let. In če velikana primerjamo z največjim planetom našega Osončja? Od Jupitra je za približno devetkrat težji, njegov premer pa je 2,5-krat širši od Jupitrovega, piše Nasa.
Sta to protoplaneta ob zvezdi PDS 70?
A z razlago, da gre res za največji planet, se ne strinja izredni profesor fizike in astronomije na Univerzi v Teksasu Thayne Currie. “Poznamo več vesoljskih teles, ki so približno enako velika ali celo večja od ROXs 42Bb,” je dejal. Med večjimi telesi naj bi bili predvsem protoplaneti, oziroma planeti v nastajanju. Dva naj bi krožila okoli zvezde PDS 70, ki je od Zemlje oddaljena 370 svetlobnih let, v premer naj bi merila za od dva do štiri Jupitre.
Mogoče HAT-P-67 b?
Še eden izmed kandidatov za največji poznani planet je HAT-P-67 b, katerega premer naj bi bil dolg za dva Jupitrova. To pomeni, da je planet velik približno toliko kot že omenjeni ROXs 42Bb.
Zakaj taka zmeda?
In kako to, da se znanstveniki pri odgovorih nikakor ne morejo uskladiti? Portal Space.com poroča, da razlog tiči v načinu merjenja velikosti eksoplanetov. To so planeti izven našega sončnega sistema.
ROXs 42Bb so izmerili z opazovanjem prek teleskopa. Na isti način sta bila izmerjena tudi omenjena protoplaneta. A ob tem lahko nastanejo odstopanja, saj meritve temeljijo na oblikah in svetlobnih valovih. Znanstveniki pri tem uporabljajo modele, ki niso vedno 100-odstotno zanesljivi.
Velikost zadnjega omenjenega velikana HAT-P-67 b pa so izmerili s pomočjo tako imenovane tranzitne metode. Merjenje s to metodo poteka na vesoljskih telesih, ko prečkajo prostor pred svojo zvezdo, s tem pa delu oddane svetlobe preprečijo prehod na drugo stran. Ob tem se lahko pojavijo manjši, kot so v resnici.
Preglavice znanstvenikom povzročajo tudi bolj teoretične zadeve, med katerimi je – sama definicija planeta. V hierarhiji vesoljskih teles namreč med ogromnimi planeti in majhnimi zvezdami obstaja še ena vrsta, to so rjave pritlikavke. In medtem ko je raziskovalcem jasno, da rjave pritlikavke niso planeti, je med njimi težko razlikovati.
Nekateri raziskovalci se ob tem držijo načela, da vesoljska telesa, ki po masi presegajo 13-kratnik Jupitrove, teže že spadajo pod rjave pritlikavke, a so nedavne študije, v katerih je sodeloval tudi profesor Currie, to teorijo nekoliko zamajale. V njej namreč Currie s sodelavci predpostavlja, da se prehod med planetom in rjavo pritlikavko zgodi pri 25-kratniku Jupitrove mase.
A četudi bi se znanstveniki poenotili glede definicije, še eno težavo predstavlja nastanek vesoljskih teles. Medtem ko planeti, kot je Jupiter, nastanejo okoli kamnitega jedra, se zvezde rodijo s kolapsom zvezdnega prahu samega vase. Na tak način naj bi nastalo tudi več plinastih velikanov, ki se potegujejo za naziv največjega planeta, še piše Space.com.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje