Srbija na evropskem vrhu po številu množičnih umorov

Svet 13. Okt 202318:27 1 komentar
Beograd
PROFIMEDIA

Srbija je na prvem mestu držav v Evropi po številu množičnih umorov na število prebivalcev v zadnjem desetletju, je za srbski tednik Nin opozoril strokovnjak za preprečevanje oboroženega nasilja mladoletnikov Aleksandar Weisner. Razloge za to je pripisal predvsem kriminalizaciji in razslojevanju srbske družbe.

V Srbiji se je med letoma 2013 in 2023 zgodilo devet množičnih umorov, v katerih sta bili ubiti ali ranjeni 102 osebi, kar je v povprečju 1,42 žrtve na 100.000 prebivalcev, Weisnerjeve izjave za tednik Nin povzemajo srbski mediji.

Weisner je docent na Evropskem centru za mir in razvoj mednarodne Univerze za mir, ki deluje pod okriljem Združenih narodov. Doktoriral je na temo preprečevanja oboroženega nasilja mladoletnikov v Srbiji.

V pogovoru za tednik je izpostavil, da je nevarnost, da je državljan Srbije žrtev množičnega umora, precej večja, kot da državljan Francije ali Turčije postane žrtev terorističnega napada v svoji državi. Pojasnil je, da je v Parizu sicer v samo enem terorističnem napadu umrlo 130 ljudi, ranjenih pa jih je bilo 416, a je Franciji v minulih desetih letih zaradi množičnih umorov, kamor sodijo tudi teroristični napadi, umrlo 0,9 ljudi na 100.000 prebivalcev.

Weisner je razloge za veliko število množičnih umorov v Srbiji pripisal kumulativnemu učinku večletne kriminalizacije, militarizacije in militarizma ter družbeno-ekonomskega razslojevanja družbe.

Letos Srbijo pretresla že dva množična umora

Srbijo sta letos v začetku maja pretresla dva množična umora. V strelskem napadu 3. maja je 13-letni učenec na svoji osnovni šoli Vladislava Ribnikarja v Beogradu ubil deset ljudi, devet učencev in varnostnika. Dan kasneje pa je 20-letnik v treh vaseh blizu Mladenovca ubil devet ljudi, večinoma mladih.

V Srbiji od tedaj tedensko potekajo protesti Srbija proti nasilju. Sprva so potekali v Beogradu, nato pa so se razširili po državi. Udeleženci protestov med drugim zahtevajo menjavo članov sveta za regulacijo elektronskih medijev ter zamenjavo notranjega ministra Bratislava Gašića in direktorja varnostno-obveščevalne agencije Bia Aleksandra Vulina. Doslej nobena od teh zahtev ni bila izpolnjena.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje