Srbska vlada razveljavila prostorski načrt za rudnik litija

Svet 20. Jan 202220:05 > 22:31 2 komentarja
jadar naslovna
Foto: PROFIMEDIA

Srbska vlada je na današnji seji razveljavila prostorski načrt iz leta 2020 za rudnik litija v mestu Loznica, ukinila je tudi delovno skupino za projekt Jadar. S tem se po besedah premierke Ane Brnabić končuje zgodba, povezana z anglo-avstralskim rudarskim velikanom Rio Tinto.

Prostorski načrt za rudnik litija ne obstaja več. “S tem so razveljavljeni vsi upravni akti, vezani na Rio Tinto, vsa dovoljenja, odločbe in vse ostalo,” je po navedbah srbske tiskovne agencije Tanjug poudarila premierka Ane Brnabić. Ponovila je, da srbska vlada z Riom Tintom nikoli ni imela nobenega posebnega dogovora, kot so to večkrat ponovili.

Razveljavili so tudi odločitev o oblikovanju delovne skupine za zagon projekta Jadar, ki so jo sicer oblikovali lani. “Tako smo izpolnili vse zahteve okoljevarstvenih protestnikov in zaustavili prisotnost Ria Tinta v Srbiji. S tem je vse, kar se tiče projekta Jadar in Ria Tinta, zaključeno,” je dejala.

Rio Tinto je v večernem odzivu izrazil veliko zaskrbljenost zaradi izjave premierke in zatrdil, da so med delom na projektu Jadar vedno spoštovali srbsko zakonodajo. Navedli so še, da bodo preučili pravne podlage za takšno vladno odločitev, je poročal Tanjug.

Decembra je sklep o sprejemu prostorskega načrta, ki predvideva gradnjo rudnika litija na območju mesta Loznica, po hitrem postopku razveljavila tudi skupščina mesta Loznica.

Srbski kriptonit, ki je stresel državo

Projekt Jadar je, kot na spletni strani pojasnjuje Rio Tinto, ime dobil po mineralu jadarit, ki so ga leta 2004 odkrili na zahodu Srbije. Po navedbah energetskega velikana gre za enega največjih novih projektov na področju pridobivanja litija na svetu. V njem naj bi med drugim pridobivali litijev karbonat, ki je potreben v proizvodnji baterij za električna vozila in hranjenje energije, pridobljene iz obnovljivih virov.

Rio Tinto je bil pripravljen v projekt vložiti 2,4 milijarde dolarjev kapitala. Gradnja infrastrukture bi ustvarila 2000 delovnih mest, na dolgi rok pa bi v Srbiji zaposlovali 1000 ljudi, od tega 90 odstotkov domačinov, so obljubljali.

Vendar so projektu ostro nasprotovali okoljevarstveniki in del civilne družbe. Na množičnih protestih so večkrat zaprli glavne prometnice.

Protesti Beograd
Profimedia

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje