Kaj je v ozadju enega največjih protestov v Srbiji in zakaj se Vučić tega boji?

Svet 05. Dec. 202112:42 > 15:43
Delite:

Srbski predsednik Aleksandar Vučić že dolgo ni bil videti tako ranjen in ranljiv kot po množičnem protestu v več kot 40 srbskih mestih. Česa se boji, medtem ko mu ljudje na ulicah pripovedujejo, da oblast zakonodaje ne more prilagajati interesom britansko-avstralske korporacije Rio Tinto, ki bi rada čim prej začela izkopavati velikansko naravno bogastvo, ki leži globoko pod zemljo na zahodu Srbije? Tam so našli ogromne količine edinstvenega materiala, ki ga do zdaj niso odkrili še nikjer drugje na svetu, in ki je izjemno bogat z litijem. Litij je ključna sestavina baterij in zato zlato tehnološke dobe. Nahajališče jadarita se razteza tudi v Bosno in Hercegovino, kjer pa se za izkopavanje te dragocene surovine ne poteguje Rio Tinto, pač pa Slovenec Andrej Rautner.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić, nesporni srbski vladar, ki v tej balkanski državi obvladuje skoraj vse, ima resne razloge za skrb. Že nekaj tednov je pod strašanskim pritiskom srbske javnosti zaradi velikega zaklada, celo enega večjih na svetu, ki leži globoko pod zemljo na zahodu države in se razteza tudi na območje Bosne in Hercegovine. Tam je namreč nahajališče edinstvenega materiala, ki ga doslej niso našli nikjer drugje na svetu, in ki je neverjetno bogat z litijem. Litij pa je zlato 21. stoletja, saj je ključna sestavina baterij in zato ena najbolj iskanih surovin v tehnološki dobi.

Jadarit, kot so poimenovali ta edinstveni material na zahodu Srbije v dolini reke Jadar, je z litijem tako bogat, da bi po ocenah iz 136 milijonov ton jadarita, kolikor naj bi ga bilo tam pod zemljo, lahko pridobili do milijon ton litija, to pa po zadnjih ocenah strokovnjakov predstavlja nekje do tri odstotke celotnih svetovnih zalog litija.

Cene litija letijo v nebo

Zaradi povpraševanja po baterijah za električna vozila se bo po nekaterih ocenah svetovna poraba litija do konca tega desetletja povečala kar za petkrat. Oktobra letos je bilo treba za eno tono koncentratov spodumena, ki so pomemben vir litija, odšteti že več kot 2200 dolarjev. To je skoraj dvakrat več, kot je tona tega materiala stala julija letos. Tudi cena kitajskega litijevega karbonata se je v samo nekaj mesecih letošnjega leta skoraj podvojila.

Dvoma, da gre za velikansko bogastvo pod zemljo v zahodni Srbiji, torej ni. In prav to, odličen posel in milijarde, ima srbski predsednik Vučić pred očmi, zato njegova Srbska napredna stranka sprejema odločitve, ki gredo na roko britansko-avstralski korporaciji Rio Tinto, ki v zahodni Srbiji rudnino že raziskuje in bi rada čim prej začela tudi z izkopavanjem.

Vučićev režim se pri tem poslužuje metod, s katerimi je ljudem v Srbiji, kot kaže, stopil na živec. Zato so uprizorili protest, kakšnega Vučić zlepa ne pomni.

Šerifovski pristop razjezil Srbe

Ulice in ceste, tudi avtoceste širom Srbije je blokiralo več deset tisoč ljudi. Protesti so se odvijali v več kot 40 srbskih mestih, tudi največjih, kot so Beograd, Novi Sad, Niš, Šabac…

Upor na ulicah se je začel že teden dni prej. Ker je Vučićev režim prek svojih medijev, teh je v Srbiji večina, protestnike poniževal in se spravljal nanje tudi z aretacijami, ki so pravno vprašljive, so šli ta konec tedna Srbi na ulice še bolj množično kot pred tednom dni.

Prav zato v Srbiji ne izključujejo, da je imel množični protest tudi primesi anti Vučić sentimenta, a za zdaj še nihče ne ve, kako močan ta je v resnici.

Srbija
Foto : Mateja Stanisavljevic/ATAImages/BOBO

Nekateri srbski mediji pod vplivom Vučića so se trudili, da bi zmanjšali pomen protestov. Televizija Pink, kjer Vučić pogosto gostuje, novinarji in voditelji pa ga ne vprašajo skoraj nič, je denimo včerajšnje skušala prikazati na način, da “20 ljudi izvaja teror nad ostalimi, ki zaradi blokiranih cest in avtocest z avtom ne morejo nikamor.”

A je nato velik udarec Vučiću zadal teniški supertalent in najbolj prepoznaven Srb v svetu Novak Đoković. Proteste je namreč podprl. Na svojem Instagram profilu je objavil fotografijo iz blokirane avtoceste v Beogradu in zapisal: “Čist zrak, voda in hrana so ključ do zdravja. Brez tega je vsaka beseda o ‘zdravju’ odveč.”

Novak Đoković

Zakaj se Vučić boji?

Srbijo aprila čakajo volitve. Predsedniške, na katerih bo Vučić znova kandidiral, volitve v beograjski mestni svet in verjetno še parlamentarne, za katere Vučić napoveduje, da jih bo prav tako razpisal. Absolutna oblast po celi državi, celo do najmanjšega občinskega sveta, je za Vučića za njegovo Srbsko napredno stranko silno pomembna.

A da se je po enem največjih protestov v času njegovega vladanja ustrašil, da izgublja podporo, kažejo njegove reakcije med množičnimi protesti in po njih. Vučić je bil videti ranjen in ranljiv.

Aleksander Vučić
Foto : Borut Živulović/BOBO

Vučić protestov namreč ni spremljal v Beogradu, pač pa se je odpeljal v Gornje Nedeljice, v kraj na zahodu Srbije, kjer je so skoraj vsi prebivalci te vasi svoje parcele in hiše že prodali Riu Tintu za potrebe rudnika.

Za tiste na zahodu države, ki pa se upirajo in svojih domov ne želijo prodati Riu Tintu, pa je Vučićeva stranka sprejela novelo zakona o ekspropriaciji, ki bi za razliko od zdaj veljavnega zakona oblastem omogočila, da na območjih, ki jih razglasijo za nacionalni interes, lastnike zemljišč razlastninijo hitreje kot do zdaj in jim za njihovo premoženje ponudijo tudi nižje odškodnine. Celo pod tržnimi cenami.

Ta novela zakona je že sprejeta, Vučić bi jo moral podpisati 10. decembra in potem bi stopila v veljavo. A po množičnih protestih je Vučić v strahu pred močjo ljudske jeze stopil korak nazaj in napovedal, da bodo o noveli zakona o ekspropriaciji razmislili še enkrat. “Dogovorimo se lahko o spremembah, če ne, se lahko vrnemo na stari zakon, kot da ne bi bilo nič. De facto zakon ne bi obveljal. Ne morem se igrati z ustavo, a to, kar vam govorim, ni neka filozofija in bo izpolnjeno,” se je Vučić potegnil nazaj.

In drugič, ljudi je razbesnela tudi sprememba zakona o referendumu, po katerem za veljavnost referenduma ni več potrebno, da se ga udeleži vsaj 50 odstotkov volilnih upravičencev. Vučić ves čas trdi, da bodo imeli zadnjo besedo o rudniku na zahodu Srbije ljudje. Nikoli pa ne pove, ali vsi volivci v Srbiji ali pa bo referendum lokalen. Ljudje na srbskih ulicah Vučiću enostavno ne zaupajo, da ne bo referenduma razpisal tako, da si bi vnaprej zagotovil rezultat, ki ga hoče, to pa je izkopavanje jadarita in milijarde, ki bi s tem prišle.

Obenem pa želi prihodnje leto na kar dvojnih, če ne trojnih volitvah ohraniti tudi absolutno oblast na vseh ravneh srbskega političnega življenja. Podpora mu najbolj pada prav v največjem urbanem središču Srbije, v Beogradu, kjer se bo njegova stranka aprila prihodnje leto ponovno borila za oblast ne samo na nacionalni, ampak tudi na mestni ravni. Če bi Vučić izgubil večino v beograjskem mestnem svetu, bi se po dolgem času zgodilo, da bi do javnega denarja, ki ga 1, 3 milijarde evrov težek mestni proračun izplačuje na podlagi volilnih rezultatov, lahko prišla tudi srbska opozicija.

V Bosni in Hercegovini litij zanima Slovenca

Kar se že dogaja v Srbiji, Bosno In Hercegovino očitno še čaka. Bogate zaloge edinstvenega materiala jadarita, bogatega z litijem, se iz zahodne Srbije namreč raztezajo tudi na vzhod Bosne in Hercegovine, zlasti na območje planine Ozren, ki leži med Dobojem in Zavidovići.

Razmere so zaenkrat v BiH še bolj mirne, a zaradi razburjenja v Srbiji postajajo vedno bolj nemirni tudi prebivalci vzhodnega dela BiH. In tudi oni napovedujejo velike proteste, če se bo srbski scenarij odvil še pri njih.

Rio Tinto se z jadaritom v Bosni in Hercegovini sicer ne ukvarja. Je pa januarja letos po poročanju nekaterih medijev v bitko za koncesijo za raziskovanje in izkopavanje dragocenega in v svetu zelo iskanega litija na območju Republike Srbske v Bosni in Hercegovini vstopil tudi slovenski poslovnež Andrej Rautner. Pet njegovih podjetij, ki delujejo na območju Republike Srbske, ki jo obvladuje Milorad Dodik, se je v ta namen kapitalsko okrepilo za okoli šest milijonov evrov.

Rautner velja za podjetnika z zelo močnimi in vplivnimi povezavami tako v Sloveniji kot na Balkanu. Največ se ukvarja z gradbenimi posli, o katerih smo pisali tukaj. V krog njegovih vplivnih prijateljev v Sloveniji pa naj bi po informacijah N1 med drugim sodili lastnik Kolektorja Stojan Petrič, nekdanji generalni direktor policije in zdaj poslovnež Marko Pogorevc ter gradbinec Janez Škrabec.