ZDA so po več mesecih razpravljanj odobrile dostavo kasetnega streliva Ukrajini v okviru novega svežnja vojaške pomoči Ukrajini. Pod ruševinami stanovanjskega naselja v mestu Lvov, ki je bil tarča ruskih zračnih napadov, so našli truplo že desete žrtve. Ameriški mediji medtem poročajo, da naj bi ZDA nameravale Ukrajini priskrbeti kasetno orožje.
Svetovalec za nacionalno varnost ZDA Jake Sullivan je danes potrdil, da ZDA v okviru novega svežnja vojaške pomoči Ukrajini pošiljajo tudi tako imenovano kasetno strelivo. O tem so sicer v vrhu vlade predsednika Joeja Bidna razpravljali več mesecev.
“Ne bom rekel, da je bila odločitev lahka. Gre za težko odločitev, s katero smo odlašali. Gre za odločitev, pri kateri je treba resno razmisliti o škodi za civiliste. Vendar pa je bilo priporočilo nacionalno-varnostne ekipe soglasno in predsednik Biden je odločitev sprejel po posvetovanju z zavezniki in partnerji in člani kongresa,” je dejal Sullivan o odločitvi, ki je naletela na kritiko tudi med nekaterimi demokratskimi člani kongresa.
Kasetno strelivo je del novega svežnja 800 milijonov dolarjev vojaške pomoči. ZDA menijo, da lahko takšno orožje oziroma strelivo pomaga Ukrajini prebiti vkopane položaje ruskih sil med ofenzivo.
Rusija takšno orožje v Ukrajini uporablja že dlje časa, ameriško kasetno strelivo za Ukrajino pa naj bi bilo prirejeno tako, da bo po izstrelitvi ostalo manj neeksplodiranih sredstev, da bo manj kasnejše škode za civilno prebivalstvo.
Za kasetnimi bombami ostaja nevarnost tudi desetletje po spopadih
Kasetno strelivo oziroma kasetne bombe so bombe, ki vsebujejo več manjših bomb in te se po izstrelitvi razpršijo nad širokim območjem. Namenjene so uničevanju tankov in druge opreme ter vojakov, saj lahko zadenejo več tarč naenkrat.
A za njimi ostane veliko streliva, ki ne eksplodira in predstavlja nevarnost po spopadih tudi desetletja kasneje. ZDA so takšno strelivo nazadnje uporabljale leta 2003 v Iraku. Na zalogi ga imajo veliko.
Uporaba kasetnih bomb ne velja za kršitev mednarodnega prava, vendar pa je kršitev, če se uporablja proti civilnemu prebivalstvu. Konvencija o prepovedi kasetnih bomb ima sicer 120 držav članic, med katerimi pa ni ZDA in Rusije.
Kasetno strelivo so bombe in rakete, sestavljene iz številnih manjših bomb, ki se, potem ko po izstrelitvi z letal ali iz topov eksplodirajo v zraku, raztrosijo po več sto metrov širokem območju. Ker mnoge ne eksplodirajo takoj, predstavljajo veliko grožnjo civilnemu prebivalstvu še dolgo po koncu konfliktov. Zato so tudi v vojski številni prepričani, da je kasetno strelivo zastarelo in nemoralno.
Število žrtev v Lvovu raste
Ruski raketni napad na stanovanjsko naselje v mestu Lvov na zahodu Ukrajine v sredo zvečer je po zadnjih podatkih zahteval najmanj deset življenj. Župan mesta Andrij Sadovij je na Telegramu sporočil, da so truplo desete žrtve našli danes zjutraj pod ruševinami stanovanjskega poslopja. Oznanil je tudi konec iskalne operacije.
Ukrajinsko notranje ministrstvo pa je danes sporočilo, da je bilo v napadu ranjenih 42 ljudi, med njimi trije otroci.
Na videoposnetkih je videti, da so bila v napadu povsem uničena zgornja nadstropja velikega stanovanjskega bloka z več vhodi. Skupno je bilo poškodovanih 35 poslopij, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Zelenski: Ukrajina se bo na napad ustrezno odzvala
Župan Sadovij je izpostavil, da je bil to največji napad na civilno infrastrukturo v Lvovu od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja lani. V mestu so razglasili dvodnevno žalovanje.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je že v četrtek obljubil, da se bo Ukrajina na napad ustrezno odzvala.
Po podatkih ukrajinskih zračnih sil je Rusija v napadu uporabila manevrirne rakete tipa kalibr ruske vojne mornarice, ki jih je izstrelila s Črnega morja. Sporočili so, da so uničili sedem od desetih ruskih raket.
Lvov je od meje s Poljsko oddaljen samo 70 kilometrov. V mestu, ki je imelo pred vojno 720.000 prebivalcev, sedaj živi tudi veliko Ukrajincev, ki so pred spopadi pobegnili z vzhoda države.
V eksploziji v tovarni eksploziva v Rusiji umrlo šest ljudi
V tovarni eksploziva v regiji Samara v osrednji Rusiji je odjeknila silovita eksplozija, v kateri je umrlo najmanj šest ljudi, dva človeka pa sta bila ranjena, danes poročajo ruski mediji. Po navedbah reševalcev je v tovarni Promsintez v mestu Čapajevsk eksplodiralo zaradi demontaže opreme med popravilom.
Tovarna Promsintez je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP eden glavnih proizvajalcev industrijskih eksplozivov v Rusiji. Proizvaja eksploziv za rudarski, naftni in plinski sektor, v njej pa je zaposlenih okoli 1.300 ljudi.
Ukrajinska vojska naj bi dosegla napredek pri Bahmutu
Ukrajinske sile so na območju vasi Kliščijivka v bližini mesta Bahmut na vzhodu Ukrajine dosegle delni uspeh in utrjujejo svoje položaje, je danes po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Andrij Kovalev.
Vas Kliščijivka južno od Bahmuta je pomembna točka na tem delu fronte, ki pa je Ukrajinci po navedbah ruskih virov doslej niso uspeli zavzeti.
Ukrajinska vojska prav tako izvaja pritisk na ruske enote severno od Bahmuta, je še povedal Kovalev. Tiskovni predstavnik vzhodnega poveljstva ukrajinske vojske Sergej Čerevatij je dodal, da so ukrajinske enote uspešno premaknile frontno črto za en kilometer.
Grossi: IAEA napreduje pri pregledu nuklearke v Zaporožju
Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je dosegla napredek pri pregledu jedrske elektrarne v Zaporožju na jugu Ukrajine, je danes med obiskom v Tokiu dejal generalni direktor IAEA Rafael Grossi. Pojasnil je, da so inšpektorji agencije končali pregled hladilnih bazenov, še vedno pa čakajo na dovoljenje za dostop do streh reaktorjev.
“To je območje spopadov, aktivno vojno območje, zato lahko včasih traja dan ali dva, da dobimo dovoljenje,” je opozoril Grossi, a dodal, da je prepričan, da bodo dovoljenje dobili. Ocenil je, da agencija pri opravljanju svojega dela v nuklearki napreduje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ob tem je pojasnil, da so inšpektorji IAEA končali pregled hladilnih bazenov nuklearke in nekaterih drugih krajev ter ponovil, da pri tem niso opazili nikakršnih znakov min ali eksploziva. Rusija in Ukrajina sta se namreč v torek medsebojno obtoževali načrtovanja napada na nuklearko v Zaporožju. Kijev je trdil, da je Rusija na strehi tretjega in četrtega reaktorja nuklearke “namestila predmete, podobne eksplozivu”.
V VIlni tudi Zelenski
“Predsednik Zelenski se nam bo pridružil na ustanovnem zasedanju Sveta Nato-Ukrajina. To bo platforma za krizno posvetovanje in odločanje, v katerem bomo enakopravno razpravljali o skupnih varnostnih vprašanjih,” je na novinarski konferenci pred vrhom zavezništva, ki bo prihodnji torek in sredo v litovski prestolnici, povedal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.
Pojasnil je, da bosta Nato in Ukrajina s tem nadgradila politične vezi. Doslej sta namreč sodelovala v okviru komisije, kar pomeni, da Ukrajina ni imela pravice soodločanja o skupnih vprašanjih.
“Poleg tega pričakujem, da bodo voditelji zaveznic znova potrdili, da bo Ukrajina postala članica Nata, in se uskladili glede tega, kako ji pomagati na tej poti,” je še povedal Stoltenberg. O tem, kakšno bo besedilo te zaveze, ni želel govoriti, saj se članice še niso dogovorile o njem.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje