Nato bo storil vse, da prepreči spodkopavanje večetničnih institucij BiH

Svet 01. Dec. 202118:13 > 20:15
Delite:
nato, afganistan, kabul
Foto: Francisco Seco/Pool via REUTERS

Nato bo storil vse, da prepreči spodkopavanje večetničnih institucij v BiH, je poudaril generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Zavezništvo skrbi predvsem zaradi razdiralne retorike, ki prihaja iz Republike srbske. Na zasedanju v Rigi so govorili tudi o naukih, pridobljenih med posredovanjem v Afganistanu.

Stoltenberg je že pred razpravo izpostavil, da je regija Zahodnega Balkana strateško pomembna za Nato in da je od konfliktov v devetdesetih letih minulega stoletja prehodila že dolgo pot, a da se sedaj napetosti spet stopnjujejo, zlasti na Kosovu in v BiH.

V Natu odločno podpirajo večetnične državne strukture, zlasti oborožene sile, ter izražajo zaskrbljenost zaradi razdiralne retorike, ki prihaja iz Republike srbske, konkretno od srbskega člana predsedstva BiH Milorada Dodika.

Dodikova retorika spodkopava daytonski sporazum, s katerim se je leta 1995 končala vojna v BiH, ter prizadevanja za vzpostavitev stabilne večetnične BiH. Nato bo še naprej zagotavljal podporo in storil vse, kar lahko, za preprečitev spodkopavanja večetničnih institucij, je poudaril generalni sekretar.

Slovenski zunanji minister Anže Logar je današnjo razpravo o Zahodnem Balkanu opisal kot pomembno dodano vrednost. Opozoril je, da dogajanje v regiji kaže, da pot napredka ni samoumevna in da lahko zelo hitro države uberejo rakovo pot.

Zato je treba vsa prizadevanja usmeriti v nadaljnje zagotavljanje evropske perspektive državam v regiji ter poskrbeti za reformni proces in državam tudi ponuditi razlog, da stopajo po reformni poti, je še poudaril Logar v virtualnem pogovoru s slovenskimi novinarji.

Pri tem je izpostavil, da je Slovenija, tudi v okviru oktobrskega vrha EU in Zahodnega Balkana na Brdu, prispevala, kolikor je bilo v njeni moči, da se reformni proces v regiji okrepi.

O možnosti sankcij proti odgovornim za spodkopavanje enotnosti BiH, ki jih preučujejo v EU, v Rigi po Logarjevih besedah niso govorili.

Sporočila EU akterjem v BiH so bila zelo jasna, je dejal minister in izrazil prepričanje, da bo v prihodnje možno doseči napredek v dogovoru z vsemi tremi entitetami v BiH.

K preučitvi možnosti ukrepanja EU proti odgovornim za spodkopavanje enotnosti BiH, tudi sankcij, je sicer pred nekaj tedni pozvala Nemčija. Med članicami unije je po navedbah nekaterih visokih diplomatskih virov v EU široka podpora temu predlogu, dve članici pa da imata trenutno pomisleke.

Madžarska je pomisleke glede sankcij že javno izrazila. Poleg nje pa naj bi po neuradnih navedbah najbolj oklevala še Slovenija.

S slovenske strani sicer jasnega odgovora na vprašanje glede sankcij za zdaj ni bilo mogoče pridobiti, le sporočilo, da je Slovenija naklonjena konstruktivnim pobudam za pomoč BiH ter da podpira enotno, suvereno in ozemeljsko celovito BiH.

Logar: Slovenija bo pošten pogajalec

Logar je na vprašanje, ali Slovenija podpira sankcije proti odgovornim za spodkopavanje enotnosti BiH, dejal, da trenutno razvoj dogodkov kaže na izboljšanje razmer, kar lahko pozdravijo.

“V tem pogledu je predvsem treba umiriti retoriko, ki smo jo na tem delu Zahodnega Balkana v zadnjem obdobju srečevali. Slovensko predsedstvo bo prispevalo k umiritvi retorike, ne k razvnemanju strasti,” je poudaril Logar.

Na vprašanje, ali torej potrjuje informacije, da Slovenija razpravi o sankcijah ni naklonjena, je odgovoril, da ničesar ne potrjuje, ker na ravni ministrov o tem sploh niso razpravljali.

“V času slovenskega predsedstva Slovenija igra vlogo poštenega pogajalca in to nameravamo izvajati do 31. 12. opolnoči,” je sklenil minister.

Nato tudi o spoznanjih iz Afganistana

V Rigi so razpravljali tudi o naukih iz Afganistana po umiku ameriških in drugih zavezniških vojakov. “Misija zveze Nato v Afganistanu ni bila zaman,” je povedal Stoltenberg. Zaveznice razpravljajo, kako v prihodnje izboljšati načrtovanje in izvajanje Natovih misij in operacij.

Slovenski minister Logar je izpostavil nekaj pozitivnih dosežkov misije, med drugim višjo pismenost, širjenje prozahodnega pogleda na svet in odprtje številnih institucij za ženske. Po njegovem mnenju, bo treba pri prihodnjih operacijah predhodno opredeliti cilje in realne ambicije, opraviti ustrezen posvetovalen proces, učinkoviteje spremljati položaj na terenu in upoštevati lokalne značilnosti.

Logar meni še, da je treba vnaprej načrtovati najslabše scenarije, vključno z evakuacijo, da se prepreči presenečenja, kot v primeru Afganistana.

Rusija želi dogovor proti širitvi Nata na vzhod

Ruski predsednik Vladimir Putin pa želi od Nata konkretni dogovor, da se severnoatlantska zveza ne bo širila na vzhod. “V dialogu z ZDA in njihovimi zaveznicami si bomo prizadevali za konkretni dogovor, ki bi izključil možnosti širjenja Nata na vzhod,” je dejal Putin. “Potrebujemo pravna jamstva, saj naši zahodni kolegi niso izpolnili svojih ustnih zavez,” je še dodal ruski predsednik.

Kot pravi se Rusija odziva na vse večjo grožnjo na njeni zahodni meji. Zatrdil je še, da je Natova vojaška infrastruktura “blizu” ruskih meja, pri čemer je to za Moskvo “več kot resno”.

ZDA so hkrati sporočile, da imajo dokaze o načrtih Rusije za uporabo sile proti Ukrajini. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je poudaril odločenost članic zveze Nato, da v tem primeru ostro ukrepajo, tudi z gospodarskimi sankcijami, kakršnih doslej še niso uporabile.

Komentari

Vaš komentar