Zahodni Balkan bo neizogibno še naprej zaostajal za državami jugovzhodne Evrope, ker je Evropska unija svojim članicam na tem območju zagotovila bistveno večjo finančno podporo, kaže nova študija, ki jo je objavil Italijanski inštitut za mednarodne odnose (IAI.it) v Rimu.
Tako bo imela Grčija v naslednjih sedmih letih na razpolago približno 5.700 evrov na prebivalca iz rednih sredstev EU in nov sklad za odpravo posledic pandemije koronavirusne bolezni. V istem obdobju je EU za Zahodni Balkan predvidela približno 500 evrov na prebivalca, kar je enajstkrat manj kot za Grčijo in desetkrat manj kot za Hrvaško, poroča Beta.
Tretji del instrumenta EU za predpristopno pomoč (IPA III) Zahodnemu Balkanu od 2020 do leta 2027 bo financiran s približno devetimi milijardami evrov nepovratnih sredstev. V istem obdobju lahko Romunija računa na skoraj 70 milijard evrov nepovratnih sredstev in ugodnih kreditov, Bolgarija pa na nekaj manj kot 30 milijard.
Na Zahodnem Balkanu živi približno 18 milijonov ljudi, kar je več kot v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bolgariji skupaj. Vseeno pa bodo imele omenjene države na voljo več kot šestkrat večjo finančno podporo Unije.
Študija kaže, da “socialnoekonomska stena” med Zahodnim Balkanom in okoliškim območjem EU še naprej raste in najverjetneje v bližnji prihodnosti ne bo izginila. Uniji se predlaga izenačitev finančne podpore vsem državam v regiji, kar bi Unijo stalo od dva do enajst evrov na prebivalca, odvisno od gospodarske moči posameznih članic.
Študija ugotavlja še, da je podpora prebivalstva demokraciji običajno pogojena z osebnim bogastvom in splošnim gospodarskim napredkom ter da zaradi pomanjkanja izboljšav v tem smislu na Zahodnem Balkanu vladajo razmere, ki spodbujajo avtokracijo političnih voditeljev, brezpravje in krajo družbenega bogastva.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!