V hrvaška pristanišča je v prvi polovici leta vplulo 56 tujih turističnih ladij, na katerih je bilo skupno 283.000 potnikov ali za 50 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Živahen je tudi pomorski promet z jadrnicami in jahtami, v hrvaško morje pa vplujejo tudi superjahte, na katerih dopustujejo svetovne zvezde in milijarderji.
Prav v minulih dneh je na hrvaškem morju v vrsti svetovno znanih oseb, ki s svojimi jahtami priplujejo na Jadran, užival ustanovitelj Amazona Jeff Bezos.
Tja je priplul na okoli pol milijarde evrov vredni superjahti Koru, ki je dolga 127 metrov in je ena največjih jadrnic na svetu. Z Bezosom so bili poleg njegove partnerice Lauren Sanchez in drugih prijateljev tudi pevka Katy Perry in igralec Orlando Bloom ter glasbenik Usher, skupaj pa so med drugim obiskali Dubrovnik.
Hrvaško je na svoji superjahti minuli mesec obiskal tudi minister za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje Združenih arabskih emiratov, šeik Abdulah bin Zayed Al Nahyan. Do Dubrovnika je priplul na luksuzni jati Opera, ki je dolga 145 metrov.
Julija se je na svoji jahti Tara v južnem delu Jadrana mudil tudi srbski teniški igralec Novak Đoković, so poročali hrvaški mediji.
Lani so pozornost na najeti in več kot 70 metrov dolgi luksuzni jahti Serenity med drugim zbujali igralci Chris Rock, Woody Harrelson in Sacha Baron Cohen ter bobnar skupine Metallica Lars Ulrich, ki so s svojimi prijatelji in partnericami skupaj dopustovali v Dalmaciji. Večkrat pa je bilo na Jadranu v preteklosti mogoče opaziti tudi ameriško pevko Beyonce s svojim možem Jay Z-jem in otroki ter britansko podjetnico in nekdanjo članico skupine Spice Girls Victorio Beckham z možem Davidom Beckhamom in otroki.
Junija 32 superjaht
Na Hrvaškem je bilo junija po pisanju portala Bloomberg Adria sicer 32 superjaht, s čimer se je Hrvaška uvrstila na osmo mesto držav z največjim številom superjaht. Največ superjaht, in sicer 259, je bilo junija sicer v Italiji, na drugem mestu pa je bila Grčija z 235 superjahtami.
Od začetka leta do konca julija letos je na Hrvaško po podatkih ministrstva za pomorstvo, promet in infrastrukturo prispelo tudi več kot 260.000 čarterskih gostov na jadrnicah, motornih jahtah in čolnih, še okoli 43.000 pa na ladjah. Največ jih je bilo iz Nemčije (42.689), Avstrije (39.597), Hrvaške (30.368), Češke (22.048) in Slovenije (21.708).
V hrvaška pristanišča je v prvi polovici leta vplulo tudi 56 tujih turističnih ladij, ki so opravile 228 križarjenj s skupno 283.000 potniki. V enakem obdobju lani so zabeležili 58 tujih turističnih ladij, ki so opravile 240 križarjenj in na Hrvaškem ostale 466 dni. Na njih je bilo skupno 188.699 potnikov, kažejo podatki hrvaškega zavoda za statistiko.
Število potovanj s tujimi ladjami za križarjenje je bilo v prvih šestih mesecih tega leta tako za pet odstotkov manjše kot v enakem obdobju lani. Število dni, ki so jih tuje turistične ladje prebile v hrvaškem morju, se je medtem povečalo za 15 odstotkov na 536 dni, število potnikov na njih pa za 49,9 odstotka.
Od skupno 228 povratnih potovanj ladij za križarjenje so jih dobro polovico zabeležili v dubrovniško-neretvanski županiji (52,2 odstotka) in splitsko-dalmatinski županiji (24,1 odstotka). Največ, 171 obiskov tujih turističnih ladij je imelo dobrovniško pristanišče. Sledijo pristanišča v Splitu (104 obiskov), Zadru (53 obiskov), na Hvaru (42 obiskov), v Šibeniku (41 obiskov), na Korčuli (40 obiskov) in v Rovinju (28 obiskov).
Najbolj priljubljena Split in Dubrovnik
Split in Dubrovnik veljata za dve izmed najbolj priljubljenih destinacij tudi za jahte in jadrnice. V Split je v juliju več kot 150 jaht na primer prispelo samo zaradi mednarodnega festivala elektronske glasbe Ultra Europe, medtem ko so v Dubrovniku v treh tednih julija zabeležili 10.687 domačih in 338 tujih plovil, daljših od 45 metrov, navaja hrvaški portal Pomorac.hr.
Vsako leto se na Hrvaškem povečujejo tudi prihodki pristanišč od navtičnega turizma. V minulem letu so se v primerjavi z letom 2021 povečali za 14,4 odstotka na 146 milijonov evrov brez DDV. Največji delež, okoli sto milijonov evrov, so predstavljali prihodki od najema privezov, ki jih je tako kot plovil vsako leto več. V zadnjih desetih letih jih je bilo zgrajenih več kot 15.000, njihovo skupno število pa je danes skoraj 65.000.
Privezi na Hrvaškem so po besedah Maria Knega iz čarterske agencije Euromarine sicer izjemno dragi. Kot je povedal v začetku meseca za portal Pomorac.hr, so dnevni privezi v hrvaških marinah tudi do 60 odstotkov dražji kot v Grčiji. Privez na vez na Hrvaškem stane 70 evrov, v Španiji in Grčiji pa 20 evrov, je navedel.
Knego je ob tem še izpostavil, da v zalivu Vinogradišće na Peklenskih otokih v bližini Hvara za privez za bojo računajo sto evrov, rezervacija pa stane 30 evrov. Predragi so po njegovi oceni tudi privezi na hvarski, starigradski in viški rivi, medtem ko v ACI marini Korčula 12-metrski katamaran za privez plača kar 400 evrov na dan.
Knego je ob tem opozoril, da visoke cene privezov sicer niso edina stvar, ki odganja navtične goste, ampak imajo podoben učinek tudi do 30 odstotkov višje cene v restavracijah. “Ko namerava družina najeti čoln za počitnice, gleda na skupno ceno, ne samo na ceno najema, ampak tudi gorivo, priveze, hrano, pri nas pa je vse veliko dražje kot v konkurenčnih državah v Sredozemlju,” je dejal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!