Temačna ugrabitev trupla Evite in njena 16-letna odisejada po svetu

Eva Perón je umrla 26. julija 1952. Nekaj ur po tem je priznani španski zdravnik dr. Pedro Ara dobil nalogo, da balzamira truplo argentinske prve dame tako, kot so Rusi ohranili posmrtne ostanke Lenina in Stalina.

Truplo Evite, kot je bila bolje znana, so sprva shranili v stavbi ministrstva za delo – obstajali so načrti, da bi tam zgradili spomenik delavcem, steklena krsta pa bi postala njeno zadnje počivališče.

A miru takrat še ni našla. Tri leta po njeni smrti, septembra 1955, se je v Argentini zgodil vojaški udar, predsednik Juan Perón pa je zapustil državo.

Novi režim se je odločil ukrasti Evitino truplo, s čimer se je začela temačna 16-letna odiseja, ki jo je popisal BBC. Njeno truplo so v tem času med drugim hranili v centru za obveščevalno službo, v kombiju, ga pokopali v Milanu, prepeljali v Madrid, na koncu pa so ga vendarle vrnili v Buenos Aires in ga pokopali v močno utrjeni kripti.

Evita kot simbol

Eva Perón je umrla zaradi raka na materničnem vratu, stara le 33 let. Njen mož je imel razloge, da ohrani njeno truplo – skromno poreklo in dobrodelno delo v vlogi prve dame sta ji prinesla gorečo podporo delavskega razreda. Z ohranitvijo trupla je želel to ohraniti, saj je bila Evita pomembni simbol peronizma.

Dr. Ara je njeno truplo balzamiral z uporabo parafina in glicerina. V 14 dneh, ko je ležala v kongresu, je njeno krsto obiskalo dva milijona ljudi. Zaradi te skoraj religiozne predanosti ljudi tudi po njeni smrti se je general Pedro Aramburu, ki je vodil državo po vojaškem udaru, bal, da bi njeno truplo postalo svetilnik upora.

Podpolkovnik Carlos Moori Koenig, vodja vojaške obveščevalne službe, je truplo prevažal po Buenos Airesu, saj je bil prepričan, da bi ga peronisti poskušali ukrasti. BBC piše, da je bilo Evitino truplo med drugim skrito v kombiju, za platnom kina in celo v mestnem vodovodnem sistemu – kamorkoli so ga odpeljali, pa so se pojavile rože in sveče.

Koenig je nato truplo prestavil v svojo pisarno, kjer naj bi krsto postavil pokonci in jo kazal obiskovalcem. Z njo naj bi postal popolnoma obseden. "Poznal sem ga iz vojaške šole. Bil je popolnoma normalen, a ko je postal zadolžen za njeno truplo, se mu je zmešalo," je v dokumentarcu Evita, la tumba sin paz (Evita, grob brez miru) dejal polkovnik Héctor Cabanillas.

Koeniga so te dolžnosti razrešili leta 1957, izginotje trupla pa je postala naloga Cabanillasa. Ta se je dogovoril, da so ga prepeljali v Italijo, kjer so Evito pokopali na italijanskem pokopališču pod imenom María Maggi de Magistris. Podporniki jo niso pozabili – po Buenos Airesu so se pojavili grafiti z vprašanji: "Kje je truplo Eve Peron?"

Vrnitev trupla

Leta 1971 si je novi režim zastavil cilj, da Argentina ponovno postane demokratična država, pri čemer so omilili omejitve proti peronistom in privolili, da se Evitino truplo vrne Juanu Perónu. V srebrni krsti so jo dostavili v vilo v predmestju Madrida, kjer je nekdanji diktator živel v izgnanstvu skupaj s svojo tretjo ženo Isabel.

Po pisanju BBC je Carlos Spadoni, takratni zaupnik Perona, bil eden prvih, ki so videli truplo. "Položili smo ga na marmorno mizo in si pri tem popolnoma umazali roke z zemljo. Truplo je bilo treba očistiti, za kar je poskrbela Isabel. Z bombažno krpo in vodo, zelo previdno. Isabel je počesala svetle lase, jih previdno očistila in posušila," je opisal.

Okoli tega, kaj se je zgodilo potem, kroži veliko legend in mitov. Nekdanji minister José López Rega naj bi Isabel naročil, da se uleže poleg Evite, da bi se je prijela njena politična magija.

Pokopana pet metrov pod zemljo

Leta 1973 se je Juan Perón vrnil na oblast v Argentini, Isabel pa je postala njegova podpredsednica. Njeno truplo je ostalo v Španiji, ko pa je leta 1974 Juan nenadoma umrl, so Evito vendarle vrnili v Buenos Aires.

Za popravilo škode, ki je v vseh teh letih nastala na njenem truplu, so zadolžili Dominga Tellecheo. Ta je nalogo sprejel, čeprav se je zavedal tveganj. "Ko sem sprejel to nalogo, sem postal nasprotnik tistih, ki so poskrbeli, da je Evitino truplo izginilo. Veliko ljudi si je res želelo, da se nikoli več ne bi pojavila. Prejemal sem grožnje, zažgali so mi avto," je dejal za BBC. Restavrator je kasneje odšel v izgnanstvo, saj sta državna brutalnost in mučenje v Argentini postala vsakodnevna praksa.

Evito so končno pokopali oktobra 1976, prisotna pa je bila le majhna skupina ljudi. Kripto so utrdili, marmorni grob pa je imel v tleh loputo, ki je vodila v skrito sobo. Ta soba je imela še ena skrivna vrata, ki so vodila do njene krste. Celo 24 let po njeni smrti je simbolni pomen njenega trupla zahteval, da so jo pokopali pet metrov pod zemljo.