"S podnebno politiko rešujemo človeštvo, vendar še nismo na koncu, niti še ne na začetku konca," je v današnji razpravi v Evropskem parlamentu povedal podpredsednik Evropske Komisije Frans Timmermans.
Evropski poslanci so s 442 glasovi za, 203 glasovi proti in 51 vzdržanimi glasovi podprli podnebni zakon, o katerem so se države članice neuradno dogovorile aprila. S tem je politična zaveza za sprejem evropskega zelenega dogovora glede podnebne nevtralnosti do leta 2050 postala pravno zavezujoča obveznost, so sporočili iz Evropskega parlamenta.
Izvršni podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, pristojen za zeleni dogovor, je v Evropskem parlamentu pred glasovanjem poudaril pomen po njegovem “zgodovinskega” podnebnega zakona. “Podnebni zakon je zakon vseh zakonov, ker nas bo v prihodnjih letih usmerjal, da ostanemo v mejah, ki smo jih določili s ciljem zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov,” je dejal Timmermans.
Nova evropska podnebna pravila povečujejo cilj EU glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 s 40 na vsaj 55 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Poleg tega bo prihodnji predlog Komisije o uredbi za urejanje emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva povečal ponore ogljika v EU, s čimer se bo cilj EU za leto 2030 dejansko povečal na 57 odstotkov, so še sporočili z Evropskega parlamenta.
Komisija bo pripravila predlog za cilje do leta 2040 najpozneje šest mesecev po prvem globalnem pregledu leta 2023, ki je predviden v Pariškem sporazumu. Do 30. septembra 2023 in nato vsakih pet let bo ocenila skupni napredek, ki so ga dosegle države članice, ter skladnost nacionalnih ukrepov pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050, so zapisali pri Evropskem parlamentu. Napredek na področju ukrepov za blažitev posledic podnebnih sprememb bo predvidoma spremljal Evropski znanstveni svetovalni odbor za podnebne spremembe.
V kratkem naj bi dogovor potrdil še Svet EU. Uredba bo nato objavljena v Uradnem listu in bo začela veljati 20 dni pozneje. Komisija namerava 14. julija 2021 predstaviti vrsto predlogov za uresničitev bolj ambicioznih ciljev za leto 2030.
Nekateri poslanci bi si želeli več zavez
V današnji razpravi je bilo slišati tako izraze podpore zakonu, predvsem na strani desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), pa tudi kritike, da je premalo ambiciozen, cilji pa prenizki. Kritični so bili zlasti v vrstah Zelenih in Levice. Slišati je bilo tudi opozorila, da je treba upoštevati razlike med državami članicami pri doseganju podnebnih ciljev.
“Gre za najbolj pomemben izziv za človeštvo. Moramo narediti, kar je potrebno, vendar pa ta podnebni zakon to ni. Je premalo, prepozno,” je dejala poslanka Levice Anja Hazekamp in dodala, da ne bomo uspeli obdržati globalnega segrevanja pod mejo 1,5 stopinje. Poročevalka Evropskega parlamenta, švedska poslanka Jytte Guteland (S&D) pa je po glasovanju izjavila: „Ponosna sem, da imamo končno podnebno zakonodajo. Sama bi si želela še višje zaveze, vendar je to dober dogovor, ki temelji na znanosti in bo privedel do velikih sprememb.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!