Trump grozi Iranu s še hujšimi napadi, če ne sprejme dogovora. Teheran ga še preučuje

Ameriški predsednik Donald Trump je danes znova okrepil pritisk na Iran in mu zagrozil z novimi napadi. "Ob predpostavki, da se bo Iran strinjal s tem, kar je bilo dogovorjeno, kar je morda drzna predpostavka, se bo že legendarni Epski bes končal," je Trump glede vojaške operacije ZDA proti Iranu zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social.

"Če se ne bodo strinjali, se bo začelo bombardiranje, ki bo na žalost na veliko višji ravni in intenzivnejše kot prej," je dodal.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je danes medtem dejal, da glavni cilj Izraela v sodelovanju z ZDA v vojni proti Iranu ostaja uničenje obogatenega urana in zmanjšanje zmogljivosti Teherana za njegovo bogatenje.

"Predsednik (Donald) Trump meni, da lahko to na tak ali drugačen način doseže," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Netanjahu. Dodal je, da je Izrael v stalnem stiku "s prijatelji v ZDA".

Navedel je še, da je Izrael v konfliktu na Bližnjem vzhodu pripravljen "na vsak scenarij," kar je tudi njegovo navodilo vojski. "Izrael je močnejši kot kdaj koli prej, Iran in njegovi zastopniki pa so šibkejši kot kdajkoli prej," je dejal izraelski premier.

Trumpova grožnja o napadih v primeru nesprejetja dogovora sledi po tistem, ko je ameriški spletni medij Axios poročal, da sta Washington in Teheran blizu dogovora o memorandumu o soglasju za končanje vojne in vzpostavitev okvira za podrobnejša jedrska pogajanja.

"Sporazum bi Iran zavezal k moratoriju na bogatenje urana, ZDA bi se strinjale z odpravo sankcij in sprostitvijo milijard dolarjev zamrznjenih iranskih sredstev, obe strani pa bi odpravili omejitve glede tranzita skozi Hormuško ožino," je še poročal Axios, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP. Ta še navaja, da naj bi ZDA v naslednjih 48 urah pričakovale odgovor Teherana.

Iran ameriški predlog še preučuje

Predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagei pa je poročila ameriškega Axiosa o morebitnem bližnjem soglasju za konec vojne zavrnil kot pretirana.

Kot je dejal, Iran še vedno preučuje ameriški predlog za konec vojne. Ko bo "dokončal svoja stališča", jih bo posredoval ključnemu posredniku v pogajanjih Pakistanu.

Predsednik iranskega parlamenta in glavni pogajalec Mohamad Bager Galibaf je kasneje dejal, da si Washington na več različnih načinov, vključno s pomorsko blokado, prizadeva za predajo Teherana.

"Sovražnik si v svoji novi zasnovi s pomorsko blokado, gospodarskim pritiskom in medijsko manipulacijo prizadeva uničiti enotnost države, da bi nas prisilil k predaji," je Galibaf dejal na svojem Telegram kanalu. Ob tem ni podrobneje navedel možnosti za sklenitev mirovnega načrta z ZDA.

Ameriška retorika nenadnih preobratov

Trumpove grožnje Teheranu so po poročanju tujih tiskovnih agencij najnovejši v vrsti nenadnih preobratov v politiki do Irana.

Trump je pred tem v torek zvečer po vsega enem dnevu naznanil prekinitev operacije, v okviru katere je ameriška mornarica spremljala tovorne ladje skozi Hormuško ožino, pri čemer je navedel možnost sklenitve dogovora z Iranom o končanju vojne.

Obenem je dejal, da ameriška blokada iranskih pristanišč ostaja v veljavi, saj Iran nadaljuje zaporo pomembne Hormuške ožine, skozi katero običajno potuje približno ena petina svetovne oskrbe z nafto.

Pakistanski premier pozdravil ustavitev ameriške operacije v Hormuški ožini

Pakistanski premier Šehbaz Šarif, čigar država posreduje v konfliktu med ZDA in Iranom, je danes pozdravil ustavitev ameriške operacije spremljanja ladij v Hormuški ožini, ki jo je v torek naznanil Trump.

Kot je na svojem družbenem omrežju Truth Social sporočil Trump, so ga Pakistan in druge države prosili za ustavitev spremljanja ladij skozi Hormuško ožino, da se pridobi čas za sklenitev sporazuma o končanju vojne z Iranom.

"Ukrep temelji na prošnji Pakistana in drugih držav, na izjemnem vojaškem uspehu, ki smo ga dosegli med kampanjo proti Iranu, ter na dejstvu, da je bil dosežen velik napredek pri sklepanju popolnega in končnega sporazuma s predstavniki Irana," je objavil Trump.

Šarif je v objavil izrazil upanje, da bo to "v tem občutljivem obdobju pomembno prispevalo k napredku" na poti do miru, stabilnosti in sprave v regiji. "Močno upamo, da bo sedanji zagon vodil do trajnega sporazuma," je zapisal premier in zagotovil, da bo Islamabad še naprej podpiral vsa prizadevanja za miroljubno reševanje konfliktov.

Rubio: Operacija Epski bes je končana

Državni sekretar ZDA Marco Rubio, ki je v torek nadomeščal tiskovno predstavnico Bele hiše Karoline Leavitt zaradi porodniškega dopusta, je dopisnikom pred tem povedal, da se je operacija Epic Fury (Epski bes) - kot je Trumpova vlada opredelila vojno proti Iranu - končala, poroča tiskovna agencija dpa.

"Operacija je končana. Operacija Epic Fury, kot je predsednik obvestil kongres, je v tej fazi zaključena," je dejal Rubio. Trump je v petek kongres obvestil, da je operacija končana, da mu ni bilo treba prositi za dovoljenje za vojno.

Rubio je pojasnil, da so ZDA dosegle vse cilje iz omenjene operacije in se sedaj usmerjajo na tako imenovan Projekt svoboda, katerega cilj je ponovno odpreti Hormuško ožino. "To ni ofenzivna operacija, ampak obrambna," je dejal Rubio, kar pomeni, da zanjo ne potrebujejo dovoljenja kongresa.

V zvezi s tem se po njegovih besedah nadaljujejo diplomatska prizadevanja predsednikovega zeta Jareda Kushnerja in odposlanca Stevea Witkoffa. Rubio je dejal, da je cilj diplomatskih prizadevanj vzpostaviti določeno raven razumevanja, o čem se je Iran pripravljen pogajati, in se jim ne mudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Washington Post: Iranski napadi povzročili več škode, kot priznava ameriška vlada

Po analizi satelitskih posnetkov, ki jo je objavil časnik Washington Post, so iranski zračni napadi od začetka vojne poškodovali ali uničili vsaj 228 objektov ali kosov opreme na ameriških vojaških lokacijah po Bližnjem vzhodu. Gre za hangarje, vojašnice, skladišča goriva, letala ter ključno opremo za radarje, komunikacije in zračno obrambo.

Obseg uničenja je precej večji od tistega, kar je javno priznala ameriška vlada. Zaradi nevarnosti zračnih napadov so nekatere ameriške baze v regiji postale preveč nevarne za običajno število osebja, zato so poveljniki na začetku vojne večino osebja iz teh lokacij premestili izven dosega iranskega ognja, so za časnik povedali neimenovani uradniki.

Od začetka vojne 28. februarja je po podatkih Pentagona v napadih na ameriške objekte v regiji umrlo sedem vojakov - šest v Kuvajtu in eden v Savdski Arabiji. Več kot 400 vojakov pa je bilo do konca aprila poškodovanih. Medtem ko se je večina ranjenih v nekaj dneh vrnila na dolžnost, jih je vsaj 12 utrpelo resne poškodbe.

Ladja francoske družbe tarča napada v Hormuški ožini

Kontejnerska ladja CMA CGM San Antonio je bila v torek med plovbo skozi Hormuško ožino tarča napada, je danes sporočila francoska ladijska družba CMA CGM. Po njenih navedbah so bili ranjeni člani posadke, ki so jih evakuirali, plovilo pa je poškodovano. Pariz trdi, da napad ni bil usmerjen proti Franciji, saj je ladja plula pod zastavo Malte.

Francoska letalonosilka Charles de Gaulle je medtem danes prečkala Sueški prekop kot del priprav na morebitno misijo za zagotavljanje svobode plovbe v Hormuški ožini, je sporočilo obrambno ministrstvo v Parizu. Po navedbah Elizejske palače je to znak, da je koalicija pripravljena in sposobna zagotoviti varnost v ožini.