Tolpa, ki je v soboto na Haitiju ugrabila skupino misijonarjev, v kateri so tudi otroci, v zameno za svobodo ugrabljenih zahteva večmilijonsko odkupnino. V državi, ki je v primežu vsesplošne krize, so ugrabitve vse pogostejše, razmere na Haitiju pa skrbijo tudi ZDA.
Haitijska tolpa, ki je ugrabila skupino misijonarjev, v kateri je tudi pet otrok, v zameno za njihovo svobodo zahteva milijon dolarjev za vsakega. Med ugrabljenimi je 16 ameriških državljanov in en državljan Kanade.
Haitijski pravosodni minister Liszt Quitel je sporočil, da sta ameriški FBI in haitijska policija v stiku z ugrabitelji, ter da ne ve, ali so bili tudi otroci vključeni v zahtevo po odkupnini. Pričakuje, da se bo tolpa pripravljena pogajati. “Ponavadi, ko se odločijo za odkupnino, postavijo visok znesek in so se pripravljeni pogajati,” je dejal za Washington Post.
Ugrabitev je izvedla tolpa 400 Mawozo. Nadzira območje vzhodno od prestolnice Port-au-Prince, kjer so tudi zaustavili vozilo misijonarske skupine iz Ohia Christian Aid Ministries, ki je bilo na poti na obisk sirotišnice. Gre za misijonarsko skupino, ki združuje amiše, menonite in druge konservativne krščanske skupine. Na Haitiju ta skupina deluje že več let.
Oči Washingtona uprte v Haiti
Življenje na Haitiju, ki je najrevnejša država na Ameriški hemisferi in leži na potresnem območju, je težko, država je v vsesplošni krizi. Junija lani so napadalci ubili predsednika države Jovenela Moiseja, za tem pa nekaj časa ni bilo znano, kdo ga bo nasledil na predsedniški funkciji. V državi delujejo različne oborožene tolpe, njihova tarča pa so navadno Haitijci srednjega razreda, ki si ne morejo privoščiti varnostnika, a lahko vseeno zberejo denar za odkupnino. Kriza v državi postaja vse večji problem tudi za ZDA – na mejo med Mehiko in ZDA je septembra prispelo več tisoč Haitijcev, pri čemer so nekatere že vrnili v Port-au-Prince.
S tem, ko se gospodarska in politična kriza na Haitiju stopnjuje, ugrabitve postajajo vse bolj pogoste. V prvih devetih mesecih letošnjega leta so našteli 628 dogodkov, povezanih z ugrabitvami, navaja poročilo organizacije Center for Analysis and Research in Human Rights. Tolpa 400 Mawozo je odgovorna za 80 odstotkov ugrabitev v tretjem četrtletju letošnjega leta. Aprila so med drugim ugrabili pet duhovnikov in dve nuni, ki so bili sčasoma izpuščeni.
Ameriška vlada ima uradno politiko, da se z ugrabitelji ne pogaja oziroma ne plačuje odkupnine, ker bi to povzročilo nevaren presedan in spodbudilo dodatne ugrabitve.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!