Zgodba črnih gradenj v Umagu dobiva spet nove razsežnosti. Mestna oblast se je namreč ponovno oglasila in vztraja, da so 'istrske favele' oziroma nelegalno zgrajene hiške, ki jih postavljajo tujci, predvsem Slovenci, tiha okupacija Istre. Dodali so: "Lastnike takšnih gradenj bi v drugih evropskih državah deportirali." Spravili so se tudi na predsednika istrske županije, češ da o problemu samo govori, nič pa ne naredi. A ta je odvrnil, da ve, da je Istra postala raj za črnograditelje in da je boj proti črnim gradnjam "absolutna prioriteta." Slovenski lastniki medtem vztrajajo, da je zemlja njihova in bodo šli tudi na sodišče. “Na svoji zemlji imam lahko karkoli, tudi če bom imel raketo za na Mars,” je že pred časom za N1 eden od slovenskih lastnikov mobilne hiške v hrvaški Istri.
Uprava mesta Umag je na svoji uradni spletni strani nedavno zapisala, da je Istra postala evropski raj za črnograditelje. Kot so opozorili, sta nezakonita gradnja ter uzurpacija gozdnih in kmetijskih zemljišč, pa tudi pomorskega dobra, “rak rana” občine.
“Zaradi izjemno visokih dobičkov dobro organiziranih posameznikov se kmetijska in gozdna zemljišča spreminjajo v ‘vikendaške parcele’, ki so realno vredne dva do tri evre na kvadratni meter, prodajajo pa se po 30 do 50 evrov na kvadratni meter. Posledica tega je, da v Istri še naprej nastajajo nelegalna naselja, istrske favele, s tisoči prebivalcev,” so zapisali in dodali, da se pred njihovimi očmi dogaja tiha okupacija Istre.
Izpostavili so, da so črne gradnje večinoma delo tujih državljanov, med katerimi pa je največ Slovencev. Natančno število prebivalcev v t. i. istrskih favelah je po njihovih besedah nemogoče določiti, ocenjujejo pa, da jih je okoli 30.000.
Ocenili so še, da je absurdno in nerealno, da “te ilegalne gozdne hiše” v Istri že v nekaj mesecih po postavitvi postanejo “legalne”. Lastnike takšnih gradenj bi po njihovih navedbah v drugih evropskih državah deportirali, kritični pa so bili tudi do predsednika istrske županije Borisa Miletića. Zapisali so namreč, da Miletić, namesto da bi to največjo težavo Istre povzdignil na raven županije, okupacijo Istre omenja le na slavnostnih sejah.
Istrska županija: “Boj proti črnim gradnjam ostaja ‘absolutna prioriteta'”
V istrski županiji so za STA poudarili, da s predsednikom na čelu nenehno opozarjajo na problematiko črnih gradenj v Istri. Dodali so tudi, da boj proti črnim gradnjam, ko gre za nadaljnji razvoj istrske županije, ostaja “absolutna prioriteta”.
“Vsaka oblika črne gradnje je nesprejemljiva, najslabša oblika pa je gradnja na gozdnih in kmetijskih zemljiščih, še posebej, ko gre za zavarovana območja. S tem se manjša vrednost gradbenega območja, neposredno pa to vpliva tudi na stanje infrastrukture, saj je treba zagotoviti zadostne količine elektrike in vode. Tu je tudi problem odpadkov, ki končajo na odlagališčih ali v naravi,” so sporočili.
Poudarili so, da je črna gradnja prisotna po vsej Istri, bolj izrazita pa je ob obali. Natančnega števila nezakonito zgrajenih objektov nimajo, po nekaterih ocenah pa jih je več deset tisoč.
Nezakonite gradnje po njihovih besedah nimajo nacionalne pripadnosti, dejstvo pa je, da so zanje velikokrat odgovorni tuji državljani, ki v svojih matičnih državah tega ne počnejo.
Zgolj dva gradbena inšpektorja ne moreta rešiti situacije
Kot so še opozorili v istrski županiji, so pristojnosti gradbene inšpekcije v rokah države, regionalne in lokalne oblasti pa da so glede tega vprašanja nemočne. “Kar lahko storimo in tudi počnemo, je, da o tem govorimo in opozarjamo na to. Problem je, da imamo na območju istrske županije samo dva gradbena inšpektorja, ki zagotovo ne moreta rešiti tega, kar se dogaja,” so pojasnili.
Miletić je že večkrat predlagal konkretne rešitve, so navedli v uradu predsednika županije. V tej luči so izpostavili predloga, da bi pristojnosti gradbene inšpekcije prepustili regionalni in lokalni ravni ter da bi bilo treba uvesti spremembe na področju kaznovanja. “Če bi bile kazni veliko, veliko višje in če ne bi šlo več za prekršek, ampak za kaznivo dejanje, bi tisti, ki gradi na črno, končal v zaporu, te objekte pa bi porušili, s čimer bi vsem poslali dobro sporočilo,” so pojasnili.
Leta 1991 je imela hrvaška Istra po navedbah mesta Umag nekaj več kot 200.000 domačih prebivalcev. Danes ima še dodatnih 200.000 nestalnih prebivalcev, tako legalnih kot nelegalnih, ti pa imajo skupno 140.000 turističnih postelj, ki jih oddajajo v najem, večinoma na črno.
Slovenski lastniki: Ne kršimo zakonov
Slovenski lastniki mobilnih hiš na območju občine Umag sicer menijo, da ne kršijo zakona, ker imajo te postavljene na svojih zemljiščih. Kot so nekateri med njimi nedavno dejali za N1, mesto zanje nima posluha in zahteva umik hišic, zato so se obrnili na sodišče.
Kot je takrat za N1 med drugim povedal lastnik ene od parcel, so nekateri lastniki teh zemljišč že od leta 1976, domačini pa da so v preteklosti ta zemljišča popolnoma legalno parcelirali, razmejevali in nato za dober denar tudi prodali. Leta so imeli Slovenci na teh parcelah počitniške prikolice, nekateri pa so čez čas postavili tudi mobilne hiške.
Kot nam je povedal še eden izmed lastnikov, je imel sam na svoji parceli zelo dolgo prikolico, nato je postavil mobilno hiško, ki pa ni pritrjena, ampak je na kolesih. “Na svoji zemlji imam lahko karkoli, tudi če bom imel raketo za na Mars,” je dodal.
“Džunglo smo spremenili v male raje na Zemlji”
“Župan je dejal, da smo barabe, ki uzurpiramo hrvaško obalo. Ne zaveda se, da smo od morja oddaljeni več kot en kilometer. Njihovo neobdelano, zapuščeno džunglo smo spremenili v male raje na Zemlji. Zapravljamo tisoče in tisoče evrov, ko hodimo dol. Čistimo, vzdržujemo, nikamor ne mečemo odpadkov. To bi jim moralo biti v interesu,” je situacijo za N1 slikovito opisal še eden izmed Slovencev.
Slovenski lastniki bodo poteze občine Umag izpodbijali tudi na sodišču. Ker menijo, da se jim godi krivica, so se povezali in najeli odvetniško družbo, s katero se sedaj skupaj borijo proti – kot so dejali – protizakonitim potezam občine. Župana so tudi povabili, da si pride pogledat parcele s hiškami.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje