Umrl je Paul Alexander, človek, ki je zaradi otroške paralize, za katero je zbolel leta 1952, kar 70 let preživel v "železnih pljučih".
V ponedeljek je umrl 78-letni Paul Richard Alexander, znan tudi kot Polio Paul, ki je v tako imenovanih železnih pljučih preživel 70 let svojega življenja. Njegovo smrt je potrdil Christopher Ulmer, ki je skrbel za javno zbiranje sredstev, namenjenih vzdrževanju Alexandrovih pljuč, piše Daily Mail.
Kot je povedal Ulmer, je umrl zaradi covida-19 in ne zaradi okvare “železnih pljuč”. S koronavirusom se je okužil konec februarja, ko je bil tudi hospitaliziran. Nekaj dni za tem je bil odpuščen domov, kjer pa je 11. marca umrl.
Paul Alexander se je rodil leta 1946, pri komaj šestih letih je zbolel za otroško paralizo, zaradi katere je bil hrom od vratu navzdol. Alexandra so v bolnišnico v Dallasu odpeljali takoj po pojavu simptomov, bolezen pa mu je nato sčasoma odvzela tudi sposobnost samostojnega dihanja.
Zaradi odpovedi dihanja so ga morali v železna pljuča prestaviti leta 1954, v njih pa je ostal do konca življenja. Zdravniki so Paula nekajkrat sicer skušali pripraviti do tega, da bi zadihal sam, vendar neuspešno. Zunaj komore namreč ni zmogel dolgo dihati samostojno, hitro je pomodrel in se onesvestil.
Železna pljuča so komora, v kateri mora pacient ležati, naprava z membrano pa se tesno prilega vratu. Deluje tako, da ustvarja vakuum in tako povzroča premikanje prsnega koša in mehansko črpanje kisika v pljuča.
Kljub komori dosegel velike življenjske cilje
Čeprav so bile napovedi zdravnikov pesimistične, je Alexander preživel. Daily Mail piše, da je preživel starše, brata, pa tudi prva železna pljuča, ki so jih morali leta 2015 zamenjati zaradi puščanja zraka.
Alexander bolezni in komori, v kateri je živel, nikoli ni dovolil, da bi ga ovirala pri doseganju življenjskih ciljev. V času življenja v komori je tako uspešno končal srednjo šolo v Dallasu in postal edini dijak, ki je šolanje zaključil, ne da bi kadarkoli fizično obiskal šolo. Nato je diplomiral in izpolnil svoj življenjski cilj ter postal odvetnik. Med študijem je spoznal Claire in se z njo zaročil. Zvezi je nato nasprotovala zaročenkina mati, ki mu je zabičala, da se z njo ne sme več pogovarjati.
Tudi sicer je izpolnil veliko svojih želja ter skušal kar se da uživati v življenju. Tako je med drugim potoval z letalom, slikal in pisal. Njegova življenjska zgodba je obkrožila svet in bila navdih mnogim. Med drugim je bil aktiven tudi na TikToku, kjer je imel več kot 300.000 sledilcev.
Kljub razpoložljivosti sodobnejših ventilatorjev, ki bi zahtevali zapletene operativne posege, se je Paul odločil, da bo še naprej uporabljal železna pljuča, saj jih je bil navajen. V njih je po skoraj 70 letih tudi umrl.
Otroška paraliza je nalezljiva virusna bolezen, ki prizadene centralni živčni sistem, dihalne funkcije in lahko povzroči mišično oslabelost in paralizo ali celo smrt. Bolezen, za katero ni zdravila, se prenaša z okuženo vodo in hrano ali s stikom z okuženo osebo.
Bolezen se je tisočletja pojavljala v endemičnem obsegu, tako da do konca 19. stoletja ni bilo večjih epidemičnih izbruhov. V 20. stoletju pa je postala otroška paraliza ena od najbolj zastrašujočih otroških bolezni in je povzročila številne smrti in primere ohromelosti. Ohromila je na tisoče ljudi, zlasti majhne otroke. Leta 1910 je število primerov bolezni v večini sveta začelo strmo naraščati in epidemije so postale pogoste. Te so nato strokovnjake spodbudile, da so začeli iskati učinkovito cepivo. Nato so ga razvili v 50. letih prejšnjega stoletja. Po široki uporabi cepiva je bila otroška paraliza po vsem svetu večinoma izkoreninjena.
Bolezen je danes endemična le v Nigeriji, Pakistanu in Afganistanu. Nedavno je bila izkoreninjena v Indiji po obsežni kampanji cepljenja v obdobju približno 20 let.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!