Proruski separatisti obtožujejo ukrajinske vojaške sile, da naj bi v manjši vasici blizu Luganska v obstreljevanju ubile dva civilista. Obe strani, ki sta že od leta 2014 vpleteni v konflikt na vzhodu Ukrajine, poročata o novih kršitvah prekinitve ognja. Da je teh vedno več, potrjujejo podatki Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v luči tega pozval k prekinitvi ognja, francoski in ruski predsednik pa sta se v telefonskem pogovoru po navedbah Kremlja strinjala, da je treba rešitev krize intenzivno iskati z diplomacijo. Medtem ko sta Rusija in Belorusija podaljšali skupne vojaške vaje, je ameriški državni sekretar Blinken ponovil stališče, da je rusko invazijo pričakovati vsak čas, ter zavrnil možnost, da bi sankcije zoper Rusijo uvedli pred morebitnim napadom, kot je to predlagal Zelenski.
Proruski separatisti v ukrajinskih regijah Doneck in Lugansk trdijo, da so ukrajinske sile danes ponoči večkrat obstreljevale vasi na njihovi strani frontne črte. Tudi ukrajinska vojska je davi navedla vrsto kršitev prekinitve ognja s strani separatistov. Zaradi stopnjevanja nasilja na vzhodu Ukrajine je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pozval k takojšnji prekinitvi ognja ter pogovorom v sklopu trilateralne kontaktne skupine, v kateri sodelujejo Ukrajina, Rusija in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).
Po navedbah separatistov sta bila v obstreljevanju vasi blizu Luganska ubita najmanj dva civilista, medtem ko sta bila v soboto na območju po navedbah Kijeva ubita dva ukrajinska vojaka. Kot poročanje ruske tiskovne agencije Interfax, so trupli omenjenih civilistov danes potegnili izpod ruševin. Vas naj bi pred tem obstreljevali ukrajinski vojaki in pri tem uničili najmanj pet stanovanjskih hiš. Navedb tako ene kot druge strani ni mogoče neodvisno preveriti.
Novinarka CNN Atika Schubert iz ukrajinskega mesta Lvov poroča, da prebivalci Lvova in drugih mest po Ukrajini “skušajo nadaljevati z običajnim življenjem navkljub grožnji vojne.” Danes v Ukrajini sicer obeležujejo dan spomina na smrtne žrtve, ki so jih zahtevali protivladni protesti leta 2014, navaja. Ti protesti so odnesli takratno prorusko vlado Viktoja Janukoviča, ki jo je nasledila vlada, naklonjena zvezi Nato in EU.
Podatki, ki jih zbirajo opazovalci Ovseja na nemirnem območju, potrjujejo, da se razmere tam nevarno zaostrujejo. V zadnjih dneh se je tako število kršitev premirja močno povečalo, samo v soboto so jih našteli več kot 1.500, od tega skoraj 1.000 v Lugansku in skoraj 600 v Donecku.
Med drugim je moral pred granatami v soboto bežati ukrajinski notranji minister Denis Monastirski, ki je obiskal vojake na vzhodni frontni črti. Samo nekaj minut potem, ko je novinarjem zatrdil, da so “pripravljeni na vse scenarije”, ga je namreč preletelo več izstrelkov, nedaleč stran pa je odjeknilo več eksplozij. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je medtem v soboto odločno kot “lažne” zavrnil trditve Rusije, da naj bi nekaj ukrajinskih topniških granat padlo na ozemlje Rusije nedaleč od meje z Ukrajino in povzročilo gmotno škodo.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes slabi dve uri po telefonu govoril z ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom, nato pa je znova poklical še ukrajinskega predsednika Zelenskega. Iz Elizejske palače so sporočili, da si bosta predsednika prizadevala za premirje na vzhodu Ukrajine, iz Kremlja pa, da sta se Putin in Macron strinjala, da je treba rešitev t. i. ukrajinske krize pospešeno iskati z diplomacijo “preko zunanjih ministrstev in političnih svetovalcev voditeljev držav Normandijskega formata.”
Poleg Francije in Rusije Normandijska četverica, vzpostavljena za reševanje konflikta, ki je v Ukrajini izbruhnil leta 2014, vključuje še Ukrajino in Nemčijo.
Nadaljujejo se tudi opozorila in ocene številnih zahodnih voditeljev, da je ruska invazija vse bliže. Med drugim je takšna pričakovanja v soboto zvečer izrazil prvi mož Nata Jens Stoltenberg. “Vojaki se ne umikajo, kakor trdi Rusija, ampak prihajajo vedno novi,” je zatrdil za ARD in dodal, da obstajajo jasni znaki, da Rusija pripravlja pretvezo za napad. Nespremenjeno ostaja tudi stališče ZDA, ki ga je CNN navedel ameriški državni sekretar Antony Blinken.
Blinken je povedal, da vsi znaki še vedno sporočajo, da je Rusija tik pred tem, da napade Ukrajino. Prav tako pa je zavrnil sobotni poziv ukrajinskega predsednika Zelenskega, da bi sankcije zoper Rusijo uvedli, preden bi se ta odločila napasti Ukrajino. Po besedah Blinkna tovrstna uvedba sankcij ne bi bila več v funkciji odvračanja.
ZDA so že večkrat napovedale, kdaj lahko pričakujemo ruski napad. Mnenja poznavalcev o tem, kaj želijo ZDA s takšno retoriko doseči, si lahko preberete TUKAJ. Najnovejša ocena ameriških obveščevalcev sicer kaže, da naj bi imela Rusija proti Ukrajini nameščenih 75 odstotkov svojih rednih sil, sklicujoč se na vir blizu obveščevalcev navaja CNN.
Po poročanju CNN v rusko regijo Rostov, ki meji na Donbas, še vedno prihajajo evakuirani prebivalci samooklicanih republik, ki jih vodijo proruski separatisti. Mejo prečkajo peš, z avtobusom ali avtom. Spomnimo, voditelja Donecka in Luganska sta evakuacijo prebivalstva naznanila v petek.
Vojaške vaje v Belorusiji podaljšane
V Belorusiji bi se morale danes končati skupne vojaške vaje z Rusijo, ki potekajo v bližini meje z Ukrajino, vendar se bodo te nadaljevale. Kot je povedal beloruski obrambni minister, bodo zaradi napete situacije v Donbasu nadaljevali s preverjanjem pripravljenosti ruskih in beloruskih vojaških sil. To pa pomeni tudi, da se ruske enote, ki naj bi jih bilo po ocenah Zahoda 30.000, še ne bodo umaknile iz Belorusije. Za koliko časa se bodo podaljšale vojaške vaje, ni znano.
Rusko obrambno ministrstvo sicer trdi, da bodo vojake po končanih vajah umaknili, vendar zahodni zavezniki niso prepričani v to. Zunanji ministri skupine G7 so se prav tako strinjali, da zaenkrat niso videli nobenih dokazov, da Rusija umika svoje enote, zaradi česar ostajajo zelo zaskrbljeni.
Ukrajinski zunanji minister Kuleba je po napovedi podaljšanja vojaških vaj Zahod pozval, naj implementira vsaj del pripravljenih sankcij proti Rusiji.
Razkrinkali lažni posnetek sabotaže
Na družbenih omrežjih je skupnost več uporabnikov z analizo metapodatkov razkrinkala ponarejen posnetek, ki so ga proruski separatisti 18. februarja objavili na družbenih omrežjih. Kot so ob objavi trdili separatisti, se na posnetku odvija akcija poljsko govorečih posameznikov, ki naj bi želeli uničiti rezervoar klora ob čistilni napravi. Pri analizi metapodatkov pa se je izkazalo, da je posnetek v resnici nastal 8. februarja. Videoposnetku domnevne sabotaže je bil naknadno dodan tudi zvočni posnetek s strani YouTube, šlo pa je zvoke streljanja s strelišča na Finskem.
Anatomy of a Russian Seperatist False Flag – On February 18th the Telegram channel of the press service of the People's Militia of the Donetsk People's Republic published the following video, claiming to show a sabotage operation targeting chlorine tankshttps://t.co/Syk8NG2zKx pic.twitter.com/R4mfggxbPg
— Eliot Higgins (@EliotHiggins) February 20, 2022
Po poročanju Guardiana tudi Nizozemska seli svoje veleposlaništvo iz Kijeva v Lvov na zahodu Ukrajine. To sta pred njo storili že Velika Britanija ter ZDA, tudi Nato bo svoje uslužbence premestil iz Kijeva Lvov in Bruselj.
Francija, Nemčija in Avstrija že pred tem pozvale svoje državljane, naj zapustijo Ukrajino.
Nemški in avstrijski letalski prevoznik, Lufthansa in Austrian Airlines, pa sta napovedala začasno ustavitev svojih letov v Kijev in Odeso.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje