V Republiki Srbski je obrekovanje znova kaznivo dejanje. Poslanci so zakon sprejeli kljub večmesečnim opozorilom novinarjev in aktivistov, da bo omejil svobodo govora in zadušil neodvisne medije ter da pomeni korak k uvedbi cenzure. Kazni se gibajo od tisoč do 3.000 evrov. Je pa za "nepooblaščeno objavljanje in kazanje tujih dokumentov, portretov in posnetkov" zagrožena denarna kazen ali do dve leti zapora.
Parlament Republike Srbske je danes sprejel spremembo kazenskega zakonika, s katero so v tej srbski entiteti BiH obrekovanje znova opredelili kot kaznivo dejanje.
Poslanci so zakon sprejeli kljub večmesečnim opozorilom novinarjev in aktivistov, da bo omejil svobodo govora in zadušil neodvisne medije ter da pomeni korak k uvedbi cenzure.
Od 63 navzočih poslancev jih je za glasovalo 47, proti pa 16. Opozicijski poslanci so v razpravi pozivali k umiku zakona, a je bil na koncu sprejet z glasovi poslancev vladajoče večine, ki jo nadzira predsednik entitete Milorad Dodik, poročajo mediji v regiji.
Opozicijski poslanec Igor Crnadak je v razpravi izpostavil, da želijo oblasti v Banjaluki z zakonom ustvariti “poslušno družbo”, poroča mreža Radio Slobodna Evropa.
V zakonu, ki predvideva denarne kazni, so kot obrekovanje opredeljene zlonamerne ali neresnične trditve o neki osebi.
Spremembe kazenskega zakonika z vnovično opredelitvijo obrekovanja kot kaznivega dejanja so v Banjaluki napovedali lansko jesen, pobudnik pa je bil Dodik, ki vodi v entiteti vladajočo stranko Zveza neodvisnih socialdemokratov. Trdil je, da želi preprečiti širjenje neresničnih informacij v javnosti in medijih.
Skupščina je osnutek zakona sprejela marca, nato pa je bil dva meseca v javni razpravi. Po številnih kritikah ter pozivih domačih in tujih novinarskih in nevladnih organizacij, pa tudi EU in ZDA, naj zakona ne sprejemajo, so v končnem predlogu zakona samo znižali predvidene denarne kazni, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
V osnutku so namreč predvidevali, da bo za žalitev dobrega imena in časti najnižja kazen 2.500 evrov, najvišja pa več kot 50.000 evrov. V končnem predlogu pa so predvidne kazni od tisoč do 3.000 evrov.
Ostaja pa določilo, po katerem je za “nepooblaščeno objavljanje in kazanje tujih dokumentov, portretov in posnetkov” zagrožena denarna kazen ali do dve leti zapora.
Kljub omenjenim omilitvam so novinarske organizacije opozarjale, da bo prav zato, ker obstaja možnost kazenskega pregona in dolgotrajnih sojenj, zakon glavno orožje oblasti za zadušitev kritik.
Evropska unija je že ob pobudi za sprejem zakona izrazila zaskrbljenost in ocenila, da bi pomenil korak nazaj za BiH na njeni evropski poti. Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović pa je danes ocenila, da bo obravnava obrekovanja kot kaznivega dejanja poslabšala že tako neugodne razmere za delo medijev v Republiki Srbski in otežila nadzor nad oblastmi.
Bosna in Hercegovina je bila sicer prva država v regiji, ki je dekriminalizirala obrekovanje. Skupščina Republike Srbske pa je julija 2001 sprejela zakon o zaščiti pred obrekovanjem, s katerim ga je iz kazenskega premestila v civilno pravo, navaja sarajevski portal Klix.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!