Evropski gozdovi so vse bolj pod pritiskom podnebnih motenj, je ena glavnih ugotovitev nove študije, ki jo je izvedlo večje število raziskovalnih organizacij iz vse Evrope. Ti so se lotili preučevanja podnebnih vplivov v zadnjih 70 letih, v vsem tem obdobju pa zaznali njihovo znatno povečanje, so sporočili iz Evropskega inštituta za gozdove.
Kot so poudarili znanstveniki, so naravne motnje pomembna gonilna sila razvoja gozdnih ekosistemov. Z uničevanjem dreves ustvarjajo prostor za rast novih, mladih dreves, ki zagotavljajo obnavljanje gozdov skozi čas, hkrati pa tudi sama uničena drevesa skrivajo množico habitatov, ki vplivajo na biotsko raznovrstnost. Krepitev podnebnih motenj v zadnjih desetletjih pa vzbuja zaskrbljenost prav glede zagotavljanja omenjenih ekosistemskih storitev.
Ko so gozdovi močno prizadeti, v ozračje sproščajo emisije ogljika, namesto da bi ga shranjevali. Nenačrtovana sečnja poškodovanih dreves pogosto vodi do občutnih padcev tržnih cen in posledično omejuje prihodnjo ponudbo virov za evropsko biogospodarstvo, so dodali. “Analiza trendov je pokazala, da se je škoda zaradi vetra, požara, podlubnikov ter drugih biotskih in nebiotskih dejavnikov med letoma 1950 in 2019 očitno povečala,” je povedal vodja avtorjev študije Marco Patacca iz nizozemske univerze v Wageningenu. Tej so se pridružili tudi raziskovalci iz Evropskega inštituta za gozdove (EFI) in 19 drugih raziskovalnih organizacij iz Evrope. Študija je bila objavljena v znanstveni reviji Global Change Biology.
Povprečna škoda na evropski celini v istem obdobju znaša 52,4 milijona kubičnih metrov na leto. V zadnjih dvajsetih letih pa se je to povprečje povzpelo na 80 milijonov kubičnih metrov na leto, kar je enako 16 odstotkom celoletne poseke lesa v EU. Na ravni držav pa je delež poškodovanega lesa včasih celo presegel 100-odstotkov načrtovanega poseka, kar je na koncu ogrozilo dolgoročne gozdnogospodarske cilje, so ugotovili strokovnjaki.
Do podatkov o obsegu škode v evropskih gozdovih pa so prišli na podlagi edinstvene zbirke empiričnih opazovanj. Ti so bili zbrani v zbirki podatkov o gozdnih motnjah v Evropi (Forest Disturbances in Europe – DPDE) in javno dostopni prek evropskega raziskovalnega projekta I-Maestro. Ob pomoči statističnih modelov so nato izvedli rekonstrukcijo zgodovine motenj v gozdovih 34 evropskih držav.
Glede posameznih motenj so ugotovili, da so se vse pojavljale v povečanem obsegu, pri tem pa so prednjačili podlubniki in drugi biotski dejavniki (pojav žuželk, bolezni, gliv in drugih organizmov). Ker so podlubniki in drugi biotski dejavniki še posebej občutljivi na podnebne spremembe, ki so v porastu, znanstveniki pričakujejo, da se bo škoda iz tega naslova v prihodnje še povečevala. Posledice nekaterih motenj, kot je suša, pa so bile v raziskavi slabo zajete tudi zaradi pomanjkanja podatkov.
Študija opozarja tudi na pomanjkljivosti v nacionalnih praksah poročanja, pri čemer poudarja nujno potrebo po vzpostavitvi vseevropskega in homogenega sistema spremljanja podatkov o motnjah v gozdovih, ki bi temeljil na satelitskem in empiričnem zbiranju podatkov. “Da bi razumeli dinamiko motenj v gozdnih ekosistemih in njihove povezanosti s podnebjem, so podatki ključnega pomena,” meni Patacca. “Če te dinamike ne razumemo, ni mogoče oblikovati alternativnih praks upravljanja, da bi naše gozdove prilagodili prihodnjim spremembam v režimu motenj,” je sklenil.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!