Začetek evakuacije prebivalcev mesta Mariupol na jugu Ukrajine je zaradi večkratnih ruskih kršitev začasne prekinitve ognja preložen, so sporočile mestne oblasti. Strani krivdo za to pripisujeta ena drugi. Ruska stran je nato pozno popoldne sporočila, da nadaljujejo ofenzivo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem obsodil zvezo Nato, ker je zavrnila možnost vzpostavitve območja prepovedi preletov nad Ukrajino. Zahodu je očital, da daje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu s tem dovoljenje, da še naprej obstreljuje ukrajinska mesta. Ukrajinska in ruska delegacija naj bi v ponedeljek zopet sedli za pogajalsko mizo in se pogovorili o prekinitvi ognja. Britanski BBC, ameriška tiskovna agencija Bloomberg News in kanadska javna radiotelevizija CBC začasno ustavljajo delo svojih novinarjev v Rusiji, medtem ko televizija CNN prekinja oddajanje v tej državi. V tujih medijih in na družbenih omrežjih se pojavlja veliko različnih informacij, katerih točnost je nemogoče preveriti.

23.10 Zelenski ZDA prosi za več vojaške pomoči

Zelenski je danes v nagovoru ameriškim kongresnikom pozval k okrepljenemu pritisku na Rusijo, želi pa si tudi več vojaške pomoči v obliki orožja, zlasti letal. Med drugim naj bi Ukrajina potrebovala letala, drone in protiletalske rakete stinger, na podlagi navedb petih udeležencev klica na spletu poroča ameriški Politico. Zlasti naj bi si želel, da partnerice iz vzhodnega krila zveze Nato Ukrajini ponudijo letala ruske izdelave, saj ukrajinski piloti z njimi že znajo upravljati. Ukrajinski predsednik je ZDA pozval tudi k prepovedi uvoza ruske nafte in k dodatnim sankcijam. Prva tako naj bi se znova zavzel za vzpostavitev območja prepovedi preletov nad Ukrajino, kar je Nato v petek že zavrnil.

22.55 Borrell naklonjen posredovanju Kitajske med Rusijo in Ukrajino

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je izrazil naklonjenost temu, da bi v vojni v Ukrajini med Moskvo in Kijevom posredovala Kitajska, češ da zahodne sile ne morejo odigrati te vloge. “Ni alternative. Mi ne moremo biti posredniki, to je jasno. In tudi ZDA ne morejo biti. Kdo torej? Mora biti Kitajska, prepričan sem v to,” je Borrell dejal v pogovoru za španski časnik El Mundo. “Nismo zaprosili za to niti niso oni, a ker mora biti sila in ne moreta biti (posrednik) niti ZDA niti Evropa, bi bila lahko Kitajska,” je še dejal. Peking doslej še ni obsodil napada Rusije na Ukrajino kot “invazijo” in se trudi ohranjati tesne vezi z Moskvo. Je pa zunanji minister Wang Yi v torek sporočil, da Kitajska “globoko obžaluje, da je med Ukrajino in Rusijo izbruhnil konflikt, in posveča izjemno pozornost trpljenju, ki ga doživljajo civilisti”.

22.00 Evakuacija v mestu Irpin

20 kilometrov od Kijeva v mestu Irpin je s pomočjo ukrajinskih vojakov stekla evakuacija civilistov. Pot na varno pa je ob uničeni infrastrukturi vse prej kot lahka. Več o tem v članku Fotografije, ki kažejo posledice vojne v Ukrajini.

20.49 Ruske sile naj bi zavzele psihiatrično bolnišnico 

Po besedah regionalnega guvernerja Olekseja Kuleba so ruski vojaki zavzeli psihiatrično bolnišnico pri mestu Borodjanka na širšem območju Kijeva. V njej je 670 ljudi. “Ne vemo, kako evakuirati te ljudi, kako jim pomagati. Zmanjkalo jim bo vode in zdravil. Te osebe imajo določene potrebe, potrebujejo nenehno oskrbo. Mnogi izmed njih so že leta prikovani na posteljo,” je povedal in dodal, da obstaja možnost, da je bil objekt miniran. 

20.29 Rusija po lastnih navedbah prevzela nadzor nad novimi območji

Ruska stran je po lastnih navedbah že prevzela nadzor nad novimi območji. Nedaleč od okupiranega mesta Herson je ruska vojska prevzela nadzor nad vojaškim oporiščem, ki ga je ukrajinska vojska zapustila, tam pa pustila tanke in oklepnike, so sporočili z obrambnega ministrstva. Kijev tega ni potrdil. Ruskim silam naj bi v zračnem spopadu v bližini Žitomirja, okoli 100 kilometrov zahodno od Kijeva, uspelo uničiti tudi štiri bojna letala. Poleg tega pa so glede na lastne navedbe uničili še pet radarskih postaj in dva protiletalska obrambna sistema buk.

19.47 V Kijevu ubili ukrajinskega pogajalca 

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je potrdilo smrt Denisa Kirejeva, člana ukrajinskega pogajalske skupine, ki je sodeloval pri pogajanjih z Rusijo. Kot so sporočili, je bil Kirejev eden izmed treh obveščevalcev, ki so umrli med posebno operacijo. Dodali so še, da je Kirejev umrl med obrambo Ukrajine. Pred se je sicer poročalo, da je bil Kirejev ubit med aretacijo s strani ukrajinske službe državne varnosti, in sicer zaradi suma, da gre za ruskega vohuna.

19.20 V Romunijo dnevno okoli 30 tisoč ukrajinskih beguncev

V Romunijo dnevno vstopi okoli 30 tisoč ukrajinskih beguncev. Od začetka ruske invazije je to število preseglo 200 tisoč, poroča novinar N1 Beograd Branislav Šovljanski. Okoli 140 tisoč beguncev je Romunijo že zapustilo, večinoma pa se odpravijo v zahodnoevropske države, največ na Poljsko in Češko. Begunci, ki prečkajo romunsko mejo in se odločijo ostati v tej državi, so večinoma nastanjeni v sprejemnih centrih, hotelih ali zasebnikih ob meji. Ekipa N1 Beograd je bila ena redkih, ki je včeraj lahko vstopila v Ukrajino, opazili pa so kilometrske kolone vozil, večinoma ukrajinskih registrskih oznak.

19.12 Prva pošiljka Slovenske karitas s pomočjo prispela v Ukrajino

Slovenska karitas je v sodelovanju s Caritas Ukrajine odposlala prvo neposredno pošiljko humanitarne materialne pomoči, ki je zjutraj prispela v Ukrajino. Materialna pomoč obsega 26 palet z zdravili, hrano, higienskimi potrebščinami in vodo. Do danes se je na Slovenski karitas zbralo tudi 203.000 evrov finančne pomoči, del sredstev so že nakazali. Pomoč bo namenjena predvsem najranljivejšim skupinam v Kijevu. Nekaj hrane je bilo zjutraj razdeljene tudi beguncem, ki so pribežali v Zakrpatje. Karitas v Ukrajini bo poskrbela, da bo pomoč razdeljena po zaupanja vrednih kanalih in da res pride do ljudi, ki pomoč najbolj potrebujejo. Donacije so med drugim omogočila tudi slovenska podjetja, med njimi Krka, Mercator, Zikas, Intersport in Supernova Projekti. Slovenska karitas je konec tega tedna začela pripravljati materialno pomoč že za drugo pošiljko v Ukrajino, ki bo šla na pot prihodnji teden. Ob sofinanciranju ministrstva za zunanje zadeve pa bo Slovenska karitas v sklopu humanitarnega strateškega partnerstva prispevala tudi sredstva za pomoč beguncem Caritas Poljski in Caritas Moldaviji.

18.55 Srečanje Izraelskega premierja in Putina v Moskvi

Izraleski premier Naftali Bennet se je v Kremlju sestal s Putinom, s katerim sta govorila o razmerah v Ukrajini, so potrdili v uradu izraelskega predsednika vlade. Pogovor naj bi glede na navedbe iz kroga izraelskega premierja trajal tri ure. Benet naj bi se sicer uskladil z ZDA, Nemčijo in Francijo in bil tudi “v stalni komunikaciji z Ukrajino”. Po srečanju s Putinom se je izraelski premier po telefonu pogovarjal še z Zelenskim, nato pa se je odpravil v Berlin. Tam ga na pogovorih o Ukrajini še danes zvečer pričakuje kancler Olaf Scholz. Izrael se omenja kot morebiten posrednik glede vojne v Ukrajine. Nemška tiskovna agencija navaja medijska poročila, da naj bi ga za posredovanje pri pogajanjih med Rusijo in Ukrajino pred nekaj dnevi zaprosil Zelenski. Izrael ima sicer dobre odnose z obema državama, Benet pa doslej še ni obsodil ruske invazije na Ukrajino. Glavna zaveznica Izraela so sicer ZDA, obenem pa je iz strateških razlogov odvisen tudi od dobre volje Rusije, med drugim v konfliktih s Sirijo in Iranom.

18.22 V ponedeljek tretji krog mirovnih pogovorov

Tretji krog pogajanj med delegacijama Rusije in Ukrajine bo v ponedeljek, je danes na Facebooku potrdil vodja ukrajinske delegacije David Arahamija. Podrobnosti ob tem ni navedel, poroča Reuters. Ruska stran novega dneva pogajanj še ni potrdila, je pa vodja zunanjepolitičnega odbora v ruski dumi Leonid Sluzki zvečer za državno televizijo dejal, da bi se “tretji krog res lahko odvil že v prihodnjih dneh”. “Možen je v ponedeljek, 7. (marca),” je dejal. Strani sta se nazadnje srečali v četrtek na zahodu Belorusije, ko sta se dogovorili o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev, ki naj bi omogočili varno evakuacijo ljudi.

18.17 Rusija nadaljuje ofenzivo na Mariupol

Ruska vojska po preložitvi evakuacije civilistov iz dveh obleganih mest na jugovzhodu Ukrajine nadaljuje ofenzivo na Mariupol in Volnovaho, je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Ob tem so ruske sile danes po lastnih navedbah dosegle že več zmag. “Zaradi nepripravljenosti ukrajinske strani, da bi vplivala na nacionaliste ali podaljšala prekinitev ognja, so se ofenzivne akcije nadaljevale ob 18. uri po moskovskem času,” je sporočil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov. Kot je dejal, ukrajinski nacionalisti med prekinitvijo ognja niso dovolili zapustiti Mariupola ali Volnovahe niti enemu civilistu. “Nacionalistične skupine držijo prebivalstvo teh mest za talce in uporabljajo civiliste kot živi ščit. Nacionalistični bataljoni so izkoristili obdobje zatišja za utrditev položajev,” je dejal.

17.59 Število beguncev iz Ukrajine kmalu višje od 1,5 milijona

Število beguncev, ki pred rusko agresijo bežijo iz Ukrajine, bi lahko kmalu preseglo 1,5 milijona, je danes sporočil Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR). “To je najhitreje razvijajoča se begunska kriza, kar smo jih videli v Evropi po koncu druge svetovne vojne,” je opozoril visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi. Samo od petka do danes je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP iz Ukrajine zbežalo približno 160.000 ljudi. ZN pričakujejo, da se bo val beguncev še okrepil, saj ruska vojska še naprej krepi invazijo v Ukrajini, kjer okoli prestolnice Kijev še vedno potekajo hudi boji. Če se konflikt ne bo kmalu končal, bo iz države verjetno prisiljeno zbežati več milijonov ljudi, je opozoril Grandi. Po podatkih ZN bi lahko zaradi vojne v Ukrajini iz države zbežalo štiri milijone ljudi.

17.30 Iz Volnovahe evakuiranih zgolj 400 civilistov

Iz Volnovahe in bližnjih območjih so danes uspeli evakuirati le okoli 400 ljudi, poroča BBC News, ki se sklicuje na ukrajinske uradnike. Oblasti so sicer v času začasne prekinitve ognja nameravale evakuirati več kot 15 tisoč ljudi, a to zaradi večkratnih ruskih kršitev, ni uspelo.

17.19 Rdeči križ: Ostajamo v dialogu glede varnega odhoda civilistov

Rdeči križ, ki bi moral nadzarovati današnjo evakuacijo prebivalcev iz Mariupola in Volnovahe je prizore v teh in drugih mestih opisal kot srce parajoče. Po beseda Mednarodnega Rdečega križa je trenutno prednostna naloga poskrbeti za varnost in dobro počutje vseh civilistov. “S stranema ostajamo v dialogu glede varnega odhoda civilistov iz mest, ki so bila prizadeta v spopadih,” so dodali.

The scenes in Mariupol and other cities are heart-breaking.

Our priority is the safety and wellbeing of all civilians living through terrifying situations in #Ukraine.

There have been lots of reports of humanitarian corridors set to happen today.

This is our statement 👇 pic.twitter.com/vxXtZveAm1

— ICRC (@ICRC) March 5, 2022

17.11 Zakaj je Mariupol strateško pomemben?

V mestu Mariupol, kjer živi okoli 450 tisoč ljudi, se nahaja eno največjih ukrajinskih pristanišč in je ključno na poti med Krimom in Rusijo, poroča BBC. Če Rusija zavzeme Mariupol bi lahko prevzela nadzor nad potjo, ki povezuje samooklicani separatistični republiki na vzhodu Ukrajine Doneck in Lugansk, ki ju je Rusija priznala kot neodvisni.

16.57 Po svetu številni protesti proti vojni v Ukrajini

V več mestih po svetu so danes potekali protesti proti ruski invaziji na Ukrajino. V Londonu je konec invazije zahtevalo več sto ljudi, v Rimu je k miru pozivalo okoli 25 tisoč ljudi. Protesti so potekali tudi v številnih nemških mestih, med številčnejšimi so bile v Hamburgu, kjer se je zbralo do 30 tisoč ljudi, shoda po mestu pa se je nato udeležilo 22.000 ljudi. V Münchnu je medtem okoli 2 tisoč ljudi sklenilo človeško verigo pred ruskim in ukrajinskim konzulatom. V Parizu je proti ruski invaziji protestiralo okoli 25 tisoč ljudi. K shodu v podporo Ukrajini je pozvalo okoli 40 organizacij, sodelovali pa so tudi številni politiki. Pod geslom “Skupaj za Ukrajino! Skupaj proti Putinu!” se je v Rigi zbralo okoli 30 tisoč ljudi, ki so med drugim po latvijski prestolnici nosili ogromno ukrajinsko zastavo. Shoda se je udeležil tudi predsednik države Egils Levits, ki je izrazil podporo Ukrajini. O protestih so danes med drugim poročali še iz Zagreba, Dunaja, Švice in Tajske. Protiruski protest pa je danes potekal tudi v ukrajinskem Hersonu, ki so ga okupirale ruske sile. Okoli 2 tisoč ljudi je pozivalo h končanju vojne. Na shodu so mahali z belimi zastavami in peli ukrajinsko nacionalno himno.

16:55 Putin posvaril pred vzpostavitvijo območja prepovedi letenja

Putin je posvaril pred morebitno vzpostavitvijo območja prepovedi letenja nad Ukrajino. Kot je poudaril, bi se vsaka država, ki bi se tega lotila, pridružila vojni v Ukrajini. “Vsako potezo v tej smeri bomo obravnavali kot sodelovanje v oboroženem spopadu,” je po poročanju BBC povedal ruski predsednik. Dodal je, da bi imela uvedba takšnega območja katastrofalne posledice ne le za Evropo, ampak tudi za ves svet. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je že v petek sporočil, da so zaveznice zavrnile zahtevo Kijeva za uvedbo prepovedi letov nad Ukrajino. Kljub prošnji iz Kijeva je odgovornost zaveznikov, da preprečijo eskalacijo te vojne izven Ukrajine, saj bi to bilo “še bolj nevarno, bolj pogubno in bi povzročilo še več človeškega trpljenja”, je dodal generalni sekretar Nata. Prav tako na ukrajinski zemlji ne bo vojakov Nata, je še povedal.

16.44 Evakuacija v mestu Mariupol

Ruski predsednik Putin je zatrdil, da je Ukrajina sabotirala evakuacijo prebivalcev mesta Mariupol. Ukrajinske oblasti pa na drugi strani poročajo, da so ruske sile nadaljevale z napadi in civilistom preprečile odhod iz mesta, poroča Guardian.

16.00 Finske železnice z dodatnimi vlaki za Ruse, ki zapuščajo domovino

Finske železnice morajo zaradi povpraševanja povečati število povezav z ruskim mestom Sankt Peterburg, saj vse več Rusov zapušča svojo domovino. Na Finsko jih je prispelo že več tisoč. “V prihodnjih dneh bomo poskušali omogočiti več voženj,” je dejal predstavnik finskih železnic. Kot je dodal, so vlaki v drugo smer praktično prazni. Poleg hitrih vlakov so polni tudi avtobusi, ki povezujejo rusko metropolo s Helsinki. Številni se namreč bojijo, da bi lahko v Rusiji uvedli vojno stanje in zaprli meje, je danes poročala finska televizija Yle.

15.52 Blinken obljubil dodatno pomoč za ukrajinske begunce

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je danes obiskal Poljsko, ki je sprejela že več kot 800 tisoč beguncev iz Ukrajine. Ob tem je napovedal, da namerava Washington za reševanje humanitarne krize nameniti dodatnih 2,75 milijarde dolarjev. Blinken se je na poljsko-ukrajinski meji srečal tudi z ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo. Ta je Blinknu dejal, da Ukrajina potrebuje bojna letala in sisteme za zračno obrambo. “Ni skrivnost, da je največje povpraševanje, ki ga imamo, po bojnih letalih, jurišnih letalih in sistemih za zračno obrambo,” je dejal ukrajinski zunanji minister. Natovo zavrnitev vzpostavitve območja prepovedi preletov nad Ukrajino pa je tudi Kuleba označil za “znak slabosti” zavezništva.

15.15 Rusija po navedbah Kremlja kljub sankcijam ni izolirana

Rusija po navedbah Kremlja kljub vojni v Ukrajini in sankcijam Zahoda nima občutka, da je izolirana. “Svet je tako velik, da Evropa in Amerika težko izolirata kakšno državo, sploh pa ne tako velike, kot je Rusija,” je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Zaradi hudih gospodarskih posledic po uvedbi sankcij proti Rusiji je Peskov napovedal dodatno pomoč. “Razmere so izredne za gospodarstvo. Potrebuje izredne ukrepe,” je dejal, ne da bi razkril podrobnosti. Rusija se zanaša predvsem na svoje velike rezerve, s katerimi namerava blažiti posledice zaradi invazije na Ukrajino. Peskov je danes sicer izrazil zaskrbljenost, če bi se ZDA odrekle ruski nafti. To bi lahko pretreslo energetski trg in imelo resne posledice, je prepričan tiskovni predstavnik Kremlja.

15.10. Putin ne namerava razglasiti vojnega stanja 

V preteklih dneh so se širila ugibanja, da bi Putin lahko v Rusiji razglasil vojno stanje in bi nadzor v državi prevzela vojska. Putin je danes to zavrnil in dejal, da bi se za ta korak odločil le v primerih ”zunanje agresije na določenih območjih vojaške aktivnosti.” “Ampak takšnih razmer nimamo in upam, da jih tudi ne bomo imeli,” je poročanju BBC povedal predsednik Putin. S tem je odgovoril na strahove številnih Rusov, medtem ko so mnogi zaradi tovrstnih bojazni že zapustili državo.

15.00 Aeroflot v torek ustavlja vse mednarodne lete

Ruska letalska družba Aeroflot bo 8. marca ustavila vse mednarodne lete, izjema so leti v belorusko prestolnico Minsk. Kot so danes sporočili iz družbe, se bodo osredotočili na lete znotraj države, pri čemer so že pred časom začasno prekinili letalske povezave z mesti na jugu Rusije. Odločitev, ki bo začela veljati v ponedeljek opolnoči (ponedeljek ob 21. uri po srednjeevropskem času), je posledica “novih okoliščin, ki onemogočajo izvedbo letov”, so pojasnili v Aeroflotu. Ustavitev mednarodnih letov velja tudi za hčerinski letalski družbi Rossiya in Aurora airlines, do dodali.

13.54 Zelenski pozval k obrambi Mariupola

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k nadaljnji obrambi pristaniškega mesta Mariupol. Zagotovil je, da ukrajinska stran dela vse, da bi omogočili dogovor o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev, nato pa bodo lahko ocenili, ali so možni naslednji koraki v pogajanjih. “Vsi, ki potrebujejo pomoč, bi morali dobiti možnost, da zapustijo mesto,” je povedal Zelenski. “Vsi, ki želijo braniti mesto, pa naj nadaljujejo boj,” je dodal.

Zelenski je danes še izrazil prepričanje, da ruski vojski ni uspelo izpolniti svojih ciljev in da je doslej umrlo že skoraj 10.000 ruskih vojakov. Zagotovil je, da ukrajinske sile še naprej uspešno branijo položaje na ključnih mestih, začeli so tudi protinapad v Harkovu. Navedb ukrajinskega predsednika ni bilo možno preverit, opozarja nemška tiskovna agencija dpa.

13.46 Rusija: Ukrajinski nacionalisti so preprečili evakuacijo civilistov

Ob 10. uri bi se morala v mestu Mariupol na jugu Ukrajine začeti evakuacija civilistov. Po besedah župana mesta Vadima Bojčenka so jo preložili zaradi ruskih kršitev začasne prekinitve ognja. Rusija pa je zdaj sporočila, da je bila evakuacija preložena zaradi ukrajinskih “nacionalistov”, ki naj bi prebivalcem mesta preprečili odhod iz mesta. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so Ukrajinci streljali na ruske vojake.

13.35 V Evropi vse večji pritisk na ruske oligarhe

Potem ko so v Italiji v petek zasegli luksuzno jahto ruskega oligarha Alekseja Mordašova, želi italijanska vlada sprejeti nadaljnje sankcije proti ruskim superbogatašem. Velika Britanija, ki je sankcije uskladila z EU in ZDA, pa namerava sprejeti tudi zakonodajo, s katero bi na Otoku olajšali sankcioniranje oligarhov.

Po poročanju britanskega BBC so bili nekateri oligarhi šokirani, ko so ugotovili, da njihove debetne kartice ne delujejo več in se morajo sedaj zanašati na uporabo gotovine iz sefov.

Francoski organi so v okviru sankcij proti Rusiji v četrtek zasegli megajahto Amore Vero v lasti direktorja ruskega energetskega podjetja Rosneft Igorja Sečina. Italijanska policija pa je danes v pristanišču severozahodnega mesta Sanremo zasegla megajahto Lena. Gre za 52-metrsko jahto, katere vrednost je ocenjena na 45 milijonov evrov in je v lasti ruskega energetskega in infrastrukturnega mogotca Genadija Timčenka. Italijanski mediji so sporočili, da je bil kapitan jahte obveščen o zaplembi.

Po drugi strani pa je Velika Britanije deležna kritik, da ni storila dovolj za zajezitev premoženja oligarhov, ki ga pogosto vlagajo v luksuzne nepremičnine v Londonu. Kot odziv na kritike nameravajo oblasti v državi k predlogu zakona o gospodarskih kaznivih dejanjih vložiti dodatne amandmaje, da bi s tem povečali pritisk na Putinov režim. “Spremembe nam bodo omogočile, da bomo s sankcijami ravnali odločneje in hitreje,” je dejal predstavnik ministrstva za finance John Glen. Oblasti nameravajo tudi skrajšati rok, v katerem morajo tuja podjetja registrirati svoje dejanske lastnike, z 18 mesecev na šest mesecev, da bi s tem pomagali pri preprečevanju pranja denarja v državi. Predlog zakona naj bi bil po pospešenem postopku sprejet v ponedeljek.

13.34 Erdogan napovedal pogovor s Putinom

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes napovedal, da bo v nedeljo po telefonu govoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom o vojni v Ukrajini, je sporočil Erdoganov tiskovni predstavnik Ibrahim Kalin in dodal, da je Turčija pripravljena pomagati pri reševanju krize. Turčija, članica Nata, ima morsko mejo z Ukrajino in Rusijo v Črnem morju ter dobre odnose z obema državama, poroča Reuters. Ankara je rusko invazijo že označila za nesprejemljivo, kljub temu pa nasprotuje sankcijam proti Moskvi.

Kalin je na novinarski konferenci v Istanbulu dejal, da bo Erdogan Putinu ponovno ponudil gostiteljstvo mirovnih pogovorov in ga pozval h prekinitvi ognja ter vzpostavitvi humanitarnih koridorjev, potrebnih za evakuacijo civilistov, poroča Reuters. Turške oblasti so že izjavile, da želijo na diplomatskem forumu, ki bo prihodnji teden potekal na jugu države, zbrati zunanje ministre Ukrajine in Rusije. Ukrajina je dejala, da je odprta za takšne pogovore, Rusija pa je ponudbo Ankare pozdravila.

Pomembno je, da ima Rusija zanesljivega sogovornika, s katerim se lahko pogovarja, saj je Zahod z njo požgal mostove, je dejal Kalin in dodal, da Ankara ne bo opustila vezi niti z Rusijo niti z Ukrajino. Obsodil je napade na jedrske elektrarne v Ukrajini ter dejal, da se bo Erdogan danes pogovarjal tudi z drugimi voditelji, vključno s kanadskim premierjem Justinom Trudeauom in predstavniki Evropske unije.

Turčija ima z Rusijo vzpostavljeno tesno sodelovanje na področju obrambe, energetike in trgovine ter se močno zanaša na ruske turiste. Vseeno pa je Kijevu prodala brezpilotna letala, kar je razjezilo Moskvo, in nasprotuje ruski politiki v Siriji in Libiji ter priključitvi Krima leta 2014.

12.33 Začetek evakuacije zaradi ruske kršitve prekinitve ognja preložen

Začetek evakuacije prebivalcev mesta Mariupol na jugu Ukrajine je zaradi večkratnih ruskih kršitev začasne prekinitve ognja preložen, so sporočile mestne oblasti. Evakuacija civilistov je “iz varnostnih razlogov preložena”, saj ruske sile še naprej obstreljujejo Mariupol in okolico, so sporočili.

Rusko obrambno ministrstvo je odredilo začasno prekinitev napadov na mesti Mariupol in Volnovaha na jugu Ukrajine, da bi prebivalcem obeh obleganih mest omogočili evakuacijo. Humanitarni koridorji naj bi bili odprti med 9. in 14. uro. Ukrajinske oblasti pričakujejo, da bo iz obleganega pristaniškega mesta Mariupol ob Azovskem morju pred rusko agresijo zbežalo 200.000 ljudi. Bližnje mesto Volnovaha pa naj bi zapustilo 15.000 ljudi.

Ruske sile so med obleganjem Mariupola prekinile dobavo elektrike, hrane, vode in ogrevanja v mesto. K vzpostavitvi humanitarnih koridorjev je pred začasno prekinitvijo ognja pozval župan Mariupola Vadim Bojčenko, ki je sporočil, da je mesto po večdnevnih “neusmiljenih” napadih pod “blokado” ruskih sil.

Po napovedi začasne prekinitve ognja in vzpostavitve humanitarnih koridorjev pa je nagovoril prebivalce mesta in jih zaradi stalnega in neusmiljenega obstreljevanja pozval k evakuaciji. “V pogojih nenehnega, neusmiljenega obstreljevanja s strani okupatorja ni druge izbire, kot da prebivalcem damo (…) možnost, da varno zapustijo Mariupol,” je po poročanju britanskega BBC dejal Bojčenko.

11.06 V nastanitvenem centru v Logatcu 85 beguncev iz Ukrajine

V Slovenijo še naprej prihajajo begunci iz Ukrajine. V nastanitvenem centru v Logatcu jih je zdaj 85, še več pa si jih namestitev išče pri sorodnikih in prijateljih, je povedala direktorica urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj.

11.05 Iz Ukrajine na Poljsko doslej prispelo skoraj 800 tisoč beguncev

Od začetka ruske invazije se je na Poljsko zateklo več kot 787.300 beguncev iz sosednje Ukrajine, je sporočila poljska mejna straža. Samo v petek je poljsko-ukrajinsko mejo prečkalo 106.400 beguncev. To je največ v enem dnevu od izbruha vojne, je dejal namestnik zunanjega ministra Pawel Szefernaker. Na sprejemnih točkah na poljsko-ukrajinski meji je velika gneča. Po besedah Szefernakerja je poljska vlada vzpostavila 30 takih sprejemnih mest po vsej državi. Druge so je v številnih mestih ustanovile lokalne oblasti.

Zaradi ruske invazije je iz Ukrajine po podatkih Združenih narodov samo do petka zbežalo 1,25 milijona ljudi.

10.44 Iz tujine se je v Ukrajino vrnilo 66 tisoč moških

Ukrajinski obrambni minister Oleskii Reznikov je sporočil, da se je iz tujine v Ukrajino v zadnjih dneh vrnilo več kot 66 tisoč moških, ki so se pripravljeni boriti za državo.

09.19 Župan: Mariupol niso ulice in hiše, ampak prebivalci

Župan mesta Mariupol Vadim Bojčenko je v čustveni izjavi po objavi novice o vzpostavitvi humanitarnega koridorja dejal, da “Mariupol niso ulice in hiše, ampak prebivalci”. “V pogojih nenehnega, neusmiljenega obstreljevanja s strani okupatorja ni druge izbire, kot da damo prebivalcem možnost, da varno zapustijo Mariupol,” je še povedal. Kot poroča BBC, je to prvo premierje v zadnjih desetih dneh, ko se je začela invazija ruske vojne na Ukrajino.

09.09 Dogovor o humanitarnem koridorju potrdila tudi Ukrajina

Dogovor o vzpostavitvi humanitarnega koridorja iz dveh ukrajinskih mest, Mariupola in Volnovaha, je potrdila tudi ukrajinska stran. Iz pristaniškega mesta Mariupol se je evakuacija civilnega prebivalstva začela ob 11. uri po lokalnem oziroma ob 9. uri po srednjeevropskem času, so sporočile mestne oblasti.

09.02 Manj napadov, a ruske sile napredujejo

V zadnjih 24 urah je bilo v Ukrajini zaznati manj zračnih in topniških napadov kot v prejšnjih dneh, je sporočilo britansko obrambno ministrstvo. Pri tem pa opozarjajo, da ruska vojska verjetno napreduje pri ukrajinskem južnem mestu Mikolajev. Dodali so, da obstaja realna možnost, da bodo ruske sile obšle mesto Mikolajev in odšle naprej proti drugemu pristaniškemu mestu, Odesi, poroča BBC. Ukrajinska vojska medtem še vedno obvladuje Harkov, Černigiv in Mariupol.

08.10 Ukrajina: Ruska vojska želi obkoliti Kijev

Vojaška ofenziva Moskve se z zračno podporo in uporabo ruskega visoko natančnega orožja nadaljuje že deseti dan, je v poročilu, objavljenem davi, objavila ukrajinska vojska. Obramba v prestolnici Kijev še naprej odbija “sovražnikovo ofenzivo”, je dodala. Medtem ko ruske sile napadajo mesta po vsej državi, je ukrajinska vojska na Facebooku sporočila, da je glavni fokus Moskve obkoliti Kijev.

Moskva je doslej v invaziji zavzela dve ključni mesti, Berdjansk in Herson na jugu Ukrajine. Zavzetje Mariupola, mesta z okoli 450.000 prebivalci ob Azovskem morju, bi bila prelomnica v invaziji. Zadalo bi namreč hud udarec pomorskemu dostopu Ukrajine in povezalo ruske enote na Krimu ter separatistične in ruske vojake v Donbasu.

07.46 Rusi vzpostavili humanitarni koridor za dve ukrajinski mesti

Rusko obrambno ministrstvo je za dve ukrajinski mesti, Mariupol in Volnovaha, napovedalo vzpostavitev humanitarnih koridorjev, ki bosta omogočila varno evakuacijo prebivalcev, poroča BBC. Humanitarna koridorja se bosta odprla ob 10. uri po moskovskem času. Dodali so, da bo za civiliste, ki bodo zapustili mesti, veljal poseben režim, ki je bil dogovorjen z ukrajinsko stranjo. Ukrajina te infromacije sicer še ni potrdila. Pred tem je svetovalec ukrajinskega predsednika Mihail Podoljak izjavil, da želi Volnovaho zapustiti okoli 20.000 civilistov, 200.000 pa jih želi zapustiti Mariupol.

Rusi so v zadnjih dneh popolnoma obkolili pristaniško mesto Mariupol, prebivalci pa so poročali o hudem obstreljevanju mesta. K vzpostavitvi humanitarnega koridorja je že v petek zvečer pozval tamkajšnji župan Vadim Bojčenko. “Že pet dni je naše mesto, naša polmilijonska družina pod neusmiljenim napadom,” pa je na Telegramu zapisal župan in prebivalce pozval k nadaljnjemu odporu.

Ruske sile so med obleganjem prekinile dobavo elektrike, hrane, vode in ogrevanja v mesto. “Iščemo rešitve za humanitarne probleme in vse možne načine, da Mariupol izvlečemo iz blokade,” je nadaljeval. “Naša prednostna naloga je vzpostavitev premirja, da bomo lahko obnovili vitalno infrastrukturo in vzpostavili humanitarni koridor za dostavo hrane in zdravil v mesto,” je dodal.

07.16 Bidnova vlada za zdaj zavrača sankcije na rusko nafto in plin

Tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki je v petek zavrnila pozive, naj ZDA v odziv na vojno v Ukrajini prepovejo uvoz ruske nafte in plina. Kot je pojasnila, bi lahko imel tak ukrep negativne posledice za ameriško in evropsko gospodarstvo. Kljub temu pa Bela hiša razmišlja, kako bi lahko v ZDA še bolj zmanjšali rabo ruske energije. Vlada za zdaj menda še ni našla načina, kako bi omejila hude negativne učinke tega ukrepa za ameriške potrošnike.

06.56 Iz Rusije še CNN in Bloomberg, novinar Sky Newsa napaden v Ukrajini

Ruski parlament je v petek sprejel zakonodajo, ki določa visoke kazni za širjenje domnevnih lažnih informacij o ruskih vojaških silah. Kršiteljem grozijo denarne kazni in do 15 let zapora. Novo zakonodajo je že podpisal tudi ruski predsednik Vladimir Putin. V odzivu na ta ukrep so pri ameriškem CNN v petek po lokalnem času sporočili, da začasno ustavljajo oddajanje svoje 24-urne kabelske televizije v Rusiji. Iz Bloomberga pa so sporočili, da so se “z velikim obžalovanjem” odločili prekiniti “zbiranje vesti znotraj Rusije”. Kot so dodali, je opravljanje normalnega novinarskega dela v tej državi po spremembi kazenskega zakonika nemogoče, saj ta vsakega neodvisnega novinarja spreminja v zločinca.

Pred tem je začasno prekinitev dela vseh svojih novinarjev v Rusiji napovedal britanski BBC, za enak korak pa so se odločili tudi pri kanadski javni radioteleviziji CBC.

Iz Ukrajine medtem prihaja novica, da je bil v napadu iz zasede blizu Kijeva ustreljen in ranjen britanski novinar Stuart Ramsay, glavni dopisnik televizije Sky News iz te države. Prav tako je bil ustreljen njegov snemalec, a ga je obvaroval neprebojni jopič. Na koncu je celotno novinarsko ekipo pred napadalci rešila ukrajinska policija. Za napadom naj bi stali ruski saboterji. Posnetek grozljivega napada so na Sky Newsu že objavili.

2.00 Zelenski: Natova zavrnitev vzpostavitve prepovedi letov “zelena luč” Putinu

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v televizijskem nagovoru ostro obsodil zvezo Nato, ker je na petkovem izrednem zasedanju zunanjih ministrov zavrnila možnost vzpostavitve območja prepovedi preletov nad Ukrajino. “Vedoč da so novi napadi in žrtve neizbežni, se je Nato namerno odločil, da ne zapre zračnega prostora nad Ukrajino,” je v nagovoru sodržavljanom iz svojega urada v Kijevu dejal Zelenski in dodal, da “je vodstvo zavezništva danes prižgalo zeleno luč za nadaljnje obstreljevanje ukrajinskih mest in vasi”.

“Vsi ljudje, ki bodo od danes naprej umrli, bodo umrli tudi zaradi vas. Zaradi vaše šibkosti, zaradi vaše nepovezanosti,” je sporočil zahodnim kolegom. Današnje zasedanje Nata je označil kot “šibko” in “zmedeno” ter kot dokaz, da boj za svobodo za Evropo za vse očitno ni glavni cilj. Ponovil je, da v Ukrajini prelivajo kri “za našo skupno Evropo, našo skupno svobodo, našo skupno prihodnost” ter da se Zahod ne more odkupiti zgolj z dobavami goriva.

Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je v petek po zasedanju zunanjih ministrov Nata zavrnil možnost vzpostavitve območja prepovedi preletov nad Ukrajino, h kateri zavezništvo pozivajo v Kijevu in naj bi ji bile naklonjene tudi nekatere članice Nata. Kot je ocenil, zavezniške sile v Ukrajini ne bodo posredovale, saj bi to pomenilo nevarnost širšega konflikta v Evropi. Ukrajinski predsednik je to stališče zavrnil kot povsem napačno in kot “samohipnozo tistih, ki so šibki”, pa čeprav imajo orožje, ki je neprimerljivo močnejše od ukrajinskega.

Kasneje je Zelenski nagovoril še velike proteste, ki se vrstijo po Evropi, in podpornikom Ukrajine v tujini med drugim sporočil, da če ta ne bo preživela, tudi celotna Evropa ne bo. “Če bo padla Ukrajina, bo padla vsa Evropa,” je posvaril.

01.30 Francoski predsednik napovedal konkretne predloge za zagotovitev varnosti ukrajinskih nukleark

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil izjemno zaskrbljenost zaradi jedrskih varnostnih groženj v Ukrajini, potem ko je bila največja nuklearka v Evropi tarča napada in je zdaj pod nadzorom ruske vojske. Napovedal je, da bo Francija v kratkem predlagala “konkretne ukrepe” za zagotovitev varnosti ukrajinskih jedrskih objektov. Francija bo skupaj s svojimi najpomembnejšimi partnericami predlagala ukrepe, ki naj bi zagotovili varnost in zaščito petih najpomembnejših jedrskih objektov v Ukrajini, so v petek zvečer sporočili iz Elizejske palače. Te ukrepe, temelječe na tehničnih kriterijih Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), naj bi Pariz predstavil kmalu, že v nekaj urah, Rusija in Ukrajina pa bosta morali nato na tej podlagi doseči dogovor ter skupaj zagotoviti varnost in zaščito jedrskih objektov, so še dodali v Parizu po poročanju tujih tiskovnih agencij. Macron je sicer “izredno zaskrbljen” zaradi jedrskih varnostnih tveganj v Ukrajini.

00.30 Ameriški državni sekretar Blinken v Vzhodno Evropo

Ameriški državni sekretar Antony Blinken, eden glavnih akterjev globalnega povračilnega udarca Rusiji zaradi njenega napada na Ukrajino, bo danes prispel na Poljsko, nato pa bo svojo evropsko turnejo do torka nadaljeval še v Moldaviji ter treh baltskih državah, Litvi, Latviji in Estoniji. V petek se je Blinken v Bruslju udeležil izrednega zasedanja zunanjih ministrov zveze Nato, po katerem pa je generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg zavrnil možnost vzpostavitve območja prepovedi preletov nad Ukrajino, h kateri zavezništvo pozivajo v Kijevu in naj bi ji bile naklonjene tudi nekatere članice Nata.