Več kot dve toni težak satelit Evropske vesoljske agencije (ESA) bo predvidoma v sredo dopoldne padel proti Zemlji, pri tem pa bo ob vstopu v Zemljino atmosfero zgorel. Nekaj delcev bo vseeno doseglo površje, pri čemer je verjetnost, da bi kogarkoli zadeli, zelo majhna.
Urad za vesoljske odpadke skupaj z mednarodno mrežo za nadzor te dni pozorno spremlja in sledi satelitu ERS-2, ki naj bi v Zemljino atmosfero vstopil v sredo nekaj čez 12. uro po srednjeevropskem času, pri čemer agencija dodaja, da je časovno okno natančnosti padca 15 ur.
“Ker je ponovni vstop satelita v atmosfero ‘naraven’ in brez možnosti izvajanja manevrov, je nemogoče natančno vedeti, kje in kdaj bo vanjo ponovno vstopil in začel goreti,” je ESA zapisala v izjavi za javnost.
Zaradi nezmožnosti izvajanja manevrov je natančen čas in kraj padca satelita težko določiti predvsem zaradi nepredvidljivosti sončne aktivnosti, ki vpliva na gostoto Zemljinega ozračja, od česar je nato odvisno, kam bo satelit povleklo. Sonce se namreč trenutno približuje vrhuncu svojega enajstletnega cikla, znanega kot sončni maksimum, zato se njegova aktivnost povečuje. Sončni maksimum bo predvidoma nastopil konec letošnjega leta, piše CNN.
Povečana sončna aktivnost je med drugim julija 2023 vplivala na to, da je na Zemljo hitreje od pričakovanj padel tudi satelit ESE Aeolu.
Verjetnost, da vas zadene padli ERS-2, je zelo majhna
Masa satelita ERS-2 je po izčrpanju goriva ocenjena na 2.294 kilogramov, zaradi česar je po velikosti podoben drugim vesoljskim odpadkom, ki v Zemljino atmosfero vstopajo na tedenski ravni, poroča agencija.
ERS-2 naj bi ob vstopanju v atmosfero na okoli 80 kilometrih višine razpadel, nato pa bo večina drobcev zgorela v ozračju. Nekaj delcev naj bi kljub temu padlo na površje, vendar bodo po trditvah ESE padli v ocean.
Ob tem na agenciji poudarjajo, da je verjetnost, da vesoljski odpadek zadene in poškoduje osebo, manj kot 1 proti 100 milijardam, kar je približno 1,5-milijonkrat manjše od tveganja, da človek zaradi nesreče umre doma.
Satelit ERS-2 za opazovanje Zemlje je bil izstreljen 21. aprila 1995 in je takrat veljal za najbolj izpopolnjen satelit te vrste, ki ga je razvila in izstrelila Evropa.
ERS-2 je skupaj s svojim “dvojčkom” ERS-1 zbiral dragocene podatke o ledeniških kapah, oceanih in kopnem. Ob tem je opazoval in zbiral podatke o naravnih katastrofah, kot so poplave in potresi na oddaljenih območjih. Podatki, ki jih je zbral ERS-2, se po navedbah agencije uporabljajo še danes.
Leta 2011 se je agencija odločila, da bo končala delovanje satelita in ga umaknila iz orbite. Za umik so se v agenciji odločili, da ne bi prispevali k vrtincu vesoljskih odpadkov, ki krožijo okoli planeta. Satelit je julija in avgusta 2011 izvedel 66 manevrov za umik iz orbite – misija ERS-2 se je uradno zaključila 11. septembra 2011. Z manevri je porabil preostanek goriva ter se spustil na trajektorij, po katerem se je spiralno približal Zemlji. Takratna ocena je bila, da bo za pot nazaj proti Zemlji potreboval do 15 let.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!