Višje plače v Bruslju: zakaj slovenski evroposlanci nočejo povišice

Slovenija 28. Nov 202211:312 komentarja
plače, denar, evro, eu
Foto: PROFIMEDIA

Zaradi inflacije v Belgiji in Luksemburgu se bodo plače komisarjev, evroposlancev in drugih evropskih uslužbencev kmalu povišale. Kot smo izvedeli neuradno, se jim obetajo za 4,5 odstotka višje neto plače. Plača predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen bo tako višja za dobrega tisočaka, prejemala bo približno 30 tisoč evrov na mesec, žepi evropskih poslancev pa bodo polnejši za dobrih 300 evrov neto na mesec. V času, ko številna evropska gospodinjstva trpijo zaradi draginje, je dvig evropskih plač povzročil nemalo nasprotovanj – proti je tudi vseh osem slovenskih evroposlancev.

Skoraj 50 tisoč uslužbencev Evropske unije bo kmalu dobilo višje plače. Sistem je namreč tak, da predvideva samodejno zvišanje, v katerem sta upoštevana inflacija v Belgiji in Luksemburgu ter povišanje ali znižanje plač uradnikov v nekaterih državah članicah. Z decembrom bodo evropski uslužbenci, neuradno, dobili za 4,5 odstotka višje plače. Te jim bodo izplačane od 1. julija letos, torej razlika tudi za nazaj. Skupno letošnje zvišanje bo 7-odstotno, saj so prvo povišico evropski uslužbenci dobili že poleti.

Kolektivne pogodbe in belgijska zakonodaja zapovedujejo indeksacijo oziroma samodejno usklajevanje plač z inflacijo. Ta je bila v Belgiji letos oktobra na letni ravni 12-odstotna, najvišja od leta 1975. Kljub posledično 12-odstotnemu zvišanju plač pa so belgijski delavci (razen evropskih uslužbencev, ki ne spadajo v ta sistem) pred tedni množično protestirali. Potekala je tudi splošna stavka, saj povišica – tako so trdili protestniki in sindikati – ni zadoščala za pokritje vse višjih življenjskih stroškov. “Za tiste, ki že zdaj zaslužijo veliko, bi morali verjetno začasno opustiti indeksacijo,” je zvišanje plač evropskih uradnikov za Politico komentiral Joeri Crauwels, sekretar flamskega policijskega sindikata.

Poleg plače še dodatki

Plače evropskih uslužbencev pa se bodo, kot rečeno, dvignile za 4,5 odstotka. Plača predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen je trenutno 28.660 evrov in bo tako po uskladitvi višja še za slabih 1.300 evrov, prejemala bo skoraj 30 tisoč evrov na mesec. Plače evropskih komisarjev, tudi slovenskega Janeza Lenarčiča, ki je zadolžen za krizno upravljanje, se bodo z dobrih 23 tisoč evrov povišale še za okrog 1.000 evrov, žepi evropskih poslancev pa bodo polnejši za 400 evrov neto na mesec.

Vsi poslanci Evropskega parlamenta prejemajo enako plačo, ki je določena v višini 38,5 odstotka osnovne plače sodnika na Sodišču EU. Od 1. januarja letos znaša evroposlanska plača nekaj manj kot 9.400 evrov bruto. Vsi poslanci plačujejo davek EU in prispevke za zavarovanje, tako da je bila njihova končna neto plača 7.316,63 evra. Ta znesek iz januarja se je ob poletni uskladitvi dvignil za slabih 200 evrov, zdaj pa se bo še za dobrih 300. Večina držav EU od svojih evroposlancev zahteva, da v državi izvora plačujejo še dodatni nacionalni davek. Končna plača po obdavčitvi je zato odvisna od davčnih predpisov v matični državi poslanca.

Poleg plače evropski poslanci dobijo tudi več nadomestil. Večina srečanj Evropskega parlamenta, kot so plenarna zasedanja ter seje odborov in političnih skupin, poteka v Bruslju ali Strasbourgu. Poslancem ob predložitvi računov povrnejo dejanske stroške vozovnic za udeležbo na teh srečanjih: (največ) letalske vozovnice poslovnega razreda, vozovnice za vlak prvega razreda ali 0,56 evra kilometrine za potovanje z avtomobilom (do največ 1.000 km), prejmejo pa tudi fiksno nadomestilo na podlagi razdalje in dolžine potovanja za kritje drugih stroškov potovanja (npr. cestnine, doplačila za presežno prtljago ali rezervacije). Poslanci imajo sicer na voljo opremljene pisarne v Bruslju in Strasbourgu, v obeh mestih pa lahko za službena potovanja uporabljajo službena vozila.

Za dejavnosti zunaj svoje države prejmejo evroposlanci nadomestilo za potne stroške, nastanitev in s tem povezane stroške do 4.716 evrov na leto.

Bruselj
Bruselj; foto: Profimedia

Parlament poslancem izplačuje tudi 338 evrov pavšalne dnevnice za kritje stroškov bivanja v Bruslju ali Strasbourgu in s tem povezanih stroškov za vsak dan službenega potovanja, če se podpišejo na seznam navzočih. Dnevnice krijejo hotelske račune, obroke in vse ostale stroške, vezane na službeno potovanje. Dnevno nadomestilo se zmanjša za polovico, če poslanec v dneh plenarnega zasedanja, na katerem je sicer prisoten in za katerega se podpiše na seznam navzočih, zamudi več kot polovico poimenskih glasovanj. Za srečanja zunaj EU znaša dnevnica 169 evrov, hotelski računi pa se povrnejo ločeno.

Poleg tega dobijo poslanci tudi pavšalno nadomestilo splošnih stroškov. To krije na primer najemnino za pisarniške prostore, stroške upravljanja, stroške za računalnike in telefone ter organizacijo konferenc in razstav. Poslancem, ki se brez ustrezne obrazložitve udeležijo manj kot polovice plenarnih zasedanj v enem parlamentarnem letu, se nadomestilo prepolovi. Po zadnjih podatkih znaša letos to nadomestilo 4.778 evrov mesečno.

Za to nadomestilo se je prejšnji mesec, piše Politico, vodstvo Evropskega parlamenta za zaprtimi vrati dogovorilo, da poslancem za njegovo izplačilo ni več treba hraniti računov, s katerimi so prej te stroške upravičevali. “Doslej je veljalo, da naj bi poslanci shranjevali račune in da je mogoče ta denar porabiti le za določene zadeve, vendar tega ni nihče preverjal,” je dejal evropski poslanec Zelenih Daniel Freund, ki je član parlamentarnega odbora za nadzor proračuna. “Ta denar preprosto nakažejo poslancem. Po pravilih naj bi neporabljeni denar vrnili, vendar smo (v odboru) po tem večkrat spraševali parlamentarno administracijo. Nihče ni nikoli vrnil denarja,” je Freund opisal že doslej ohlapna pravila bruseljskega zapravljanja.

“Spodobnost, spoštovanje in solidarnost”

Da je v času energetske krize, ko marsikatera družina spi na hladnem, da lahko plača račune, nedostojno višati plače že tako dobro plačanim evrokratom, je slišati tudi iz poslanskih vrst. “Evropski proračun mora najprej pomagati tistim, ki so jih naraščajoči stroški energije, inflacija in ekonomska negotovost najbolj prizadeli,” so belgijski poslanci Evropske ljudske stranke (EPP) zapisali v pismu predsedniku te stranke Manfredu Webru. “Naša moralna dolžnost je, da dajemo zgled.” Kot so razložili, ne nasprotujejo indeksaciji (uskladitvi z inflacijo) svojih plač, ki pripada večini delavcev v Belgiji. Zavzemajo se, da bi hkrati plače poslancev Evropskega parlamenta znižali za vsaj enak znesek. S tem bi se pridružili nekaterim državam, tudi Belgiji, ki so se odločile zamrzniti plače svojih ministrov. “Gre za spodobnost, spoštovanje in solidarnost z našimi sodržavljani,” so v pismu še zapisali belgijski poslanci. 

Evropska komisija sicer državam in podjetjem svetuje, naj se izogibajo (samodejnemu) usklajevanju plač z inflacijo, saj to ustvarja pogoje za plačno-cenovno spiralo in nadaljnjo inflacijo. Večina članic EU mehanizma samodejnega usklajevanja plač ne uporablja več, ne velja pa to za Belgijo in Luksemburg – prav inflacija v teh dveh državah pa vpliva na izračune plač zaposlenih v evropskih institucijah.

slovenski evroposlanci
BOBO; Slovenski evroposlanci ob izvolitvi. Tanjo Fajon je letos zamenjal Matjaž Nemec.

Slovenski evropski poslanci nočejo zvišanja

Prav vseh osem slovenskih evroposlancev, ki smo jih povprašali o tem, dvigu plač nasprotuje. Poslanec Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov Matjaž Nemec je dejal, da ne pozna razlogov za dvig plač, se mu pa zdi ob energetski krizi in vse večji draginji neprimeren. “Prej kot evropskim funkcionarjem se mora vse ukrepe za blaženje krize usmeriti v ranljive skupine, brezposelne in državljane držav članic Evropske unije, ki živijo pod pragom revščine in jih je zdajšnja kriza najbolj prizadela. Če govorimo o solidarnosti, je najmanj, kar lahko storijo države članice EU, tudi Belgija, da sprejmejo skupen okvir spopadanja s krizo, ki ne bo s potezami, kot je morebiten dvig plač funkcionarjem in poslancem EU, generiral nezaupanja med ljudmi in v iskrenost skupnih naporov Evropske unije pri premagovanju krize ali celo dajal pospeške inflaciji.”

Podobno pravi njegov kolega iz iste poslanske skupine Milan Brglez. “Menim, da bi morali poslanci v Evropskem parlamentu v teh časih biti zgled. Zato bi sam ohranil naše plače na ravni, na kateri so, brez uskladitve z inflacijo. Zavzemam pa se, da se z inflacijo uskladijo plače vseh tistih z najnižjimi plačami, saj bo te inflacija najbolj prizadela,” je dejal.

“Z vidika prispevka k obvladovanju krize, umirjanju inflacije in solidarnosti se mi usklajevanje plač vseh, ki delamo v evropskih institucijah, v tem trenutku ne zdi primerno,” se strinja tudi poslanka Evropske ljudske stranke Romana Tomc. Dodala je, da ne ve, koliko naj bi znašala njena plača, saj o tem ni dobila še nobenega uradnega pojasnila ali informacije.” Še en poslanec Evropske ljudske stranke Franc Bogovič podpira poziv belgijskih poslanskih kolegov, naj se plače poslancev znižajo vsaj za toliko, kolikor se bodo zvišale zaradi uskladitve z inflacijo. Enako pravi Milan Zver.

Ljudmila Novak pa pojasnjuje, da o morebitnem znižanju plač evropski poslanci ne bi odločali sami. “Da se plače evropskih poslancev lahko spremenijo, je treba spremeniti poslanski statut. To pa se lahko zgodi zgolj na predlog Evropske komisije, ki mora biti soglasno potrjen od Sveta Evrope in s kvalificirano večino v Evropskem parlamentu. Če bi se vodilne institucije EU za to odločile, Ljudmila Novak z znižanjem plače vsekakor ne bi imela nobenih težav,” so odgovorili v njeni pisarni.

Podobnega mnenja sta oba poslanca skupine Prenovimo Evropo. Klemen Grošelj podpira zamrznitev prejemkov na ravni vseh institucij EU, ki bo del širšega protiinflacijskega boja. Poudaril je, da ob tem pričakuje, “da se bodo upoštevale plačne razlike znotraj institucij in da bodo najnižje plače zaposlenih v institucijah EU vendarle indeksirane tako, da se bosta kupna moč in socialni položaj prejemnikov teh najnižjih prejemkov kljub inflaciji ohranila”.

Da “stoodstotno podpira poziv belgijskih evropskih poslancev, da se plače znižajo vsaj toliko, kolikor se bodo zvišale zaradi uskladitve z inflacijo”, je povedala druga evropska poslanka iste skupine Irena Joveva. “Pravzaprav sem še za bolj odločno znižanje plač funkcionarjem, in sicer za 50 odstotkov, za kar sem tudi glasovala na minulem plenarnem zasedanju,” je bila jasna. Dodala je, da žal ta dopolnila v okviru sprejemanja predloga splošnega proračuna za proračunsko leto 2023 niso bila sprejeta, saj je za takšna znižanja plač glasovalo le 55 od 571 evropskih poslancev. “Razumem, da takšna znižanja sicer ne bi rešila problemov na sistemski ravni, predvsem naraščajoče revščine in neenakosti, a bi kljub temu imela jasno simbolično sporočilo, da funkcionarji s solidarnostjo prispevamo k vsesplošnemu varčevanju v energetski krizi. Dejstvo je, da so naše plače visoke in bi se jim vsaj deloma lahko odpovedali v času, ko mnogi državljani močno čutijo podražitve,” je dejala Joveva in poudarila, da “na ravni EU potrebujemo celovite rešitve na način, da bi se plače vseh zaposlenih avtomatsko usklajevale z inflacijo, podobno kot imamo na ravni članic zakonsko zavezujočo minimalno plačo. Argumentov za tako imenovano morebitno inflacijsko spiralo ne sprejemam. Predvsem pa ne bi smele biti plače tiste, prek katerih bi se zniževala inflacija oziroma bi se celo a priori odsvetovalo dvige plač. Rešitve se lahko in se morajo najti na drug način. Tudi z omejitvijo cen oziroma stroškov ljudi,” je dodala Joveva.

Niso pa vsi, ki delajo v službah Evropske unije v Bruslju, tako dobro plačani kot poslanci ali celo komisarji. Osnovna, torej najnižja plača, ki jo običajno dobijo začetniki, je približno 2.000 evrov. Za vsaj desetino so se v Bruslju v zadnjih mesecih dvignile najemnine za stanovanja, v katerih živijo uradniki. Tudi to je verjetno eden od razlogov, da je prijav na delovna mesta v Bruslju manj kot pred leti, opažajo v Komisiji.

Bruseljske plače se v zadnjih letih niso dvignile toliko, kot je znašala inflacija, niti ne toliko, kot so zrasle plače v javnem sektorju držav članic. Upad kupne moči zaposlenih pri institucijah EU je od leta 2004 do danes skoraj 12-odstoten, kar je precej več od povprečnega padca kupne moči javnih uslužbencev v državah članicah, ki je od leta 2004 okrog tri odstotke.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar