Voditelji držav članic EU so na zasedanju v Bruslju pozvali k humanitarnim premorom v spopadih na Bližnjem vzhodu, da bi humanitarna pomoč dosegla tiste, ki jo potrebujejo. "Evropski svet izraža globoko zaskrbljenost zaradi poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi. Poziva k stalnemu, hitremu, varnemu in neoviranemu humanitarnemu dostopu ter k sprejetju vseh potrebnih ukrepov, vključno s humanitarnimi koridorji in premori za humanitarne potrebe, da bi pomoč dosegla tiste, ki jo potrebujejo," so voditelji po več urah razprave zapisali v sklepih vrha.

Zagotovili so, da bo EU tesno sodelovala z vsemi partnerji v regiji, da bi zaščitili civiliste ter olajšali dostop do hrane, vode, zdravstvene oskrbe, goriva in zatočišč. Zagotoviti je treba, da te pomoči ne bi zlorabile teroristične organizacije, so poudarili.

Zagotavljanje humanitarne pomoči za Gazo je bila ena od osrednjih tem današnje razprave o zaostritvi razmer na Bližnjem vzhodu. Voditelji so ponovili tudi poziv, da je treba preprečiti širjenje konflikta v regiji, pri čemer je treba sodelovati s partnerji v regiji, vključno s palestinskimi oblastmi. "Evropska unija je pripravljena prispevati k oživitvi političnega procesa na temelju rešitve dveh držav," so še zapisali.

Vrh EU je obenem potrdil skupno izjavo predsednikov vlad in držav članic iz 15. oktobra, v kateri so obsodili napad Hamasa na Izrael. Ob tem so podprli pravico Izraela do obrambe, pri čemer mora upoštevati mednarodno pravo in mednarodno humanitarno pravo. Hamas so pozvali k takojšnji izpustitvi vseh talcev brez pogojevanja.

Predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari je napovedal, da se bodo podobni vdori v Gazo, kot so jih izraelske sile izvedle sinoči, nadaljevali. Kot poroča Al Džazira, je Hagari dejal, da bodo vdori v prihodnjih dneh postali še močnejši, in dodal, da vojaki med racijami odstranjuje eksploziv in pripravlja območje za naslednje korake.

Na izrednem zasedanju Generalne skupščine ZN je državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Sanja Štiglic v imenu Slovenije pozvala k humanitarnemu premirju. V svojem govoru je obsodila napade palestinskega gibanja Hamas, Izraelu pa priznala pravico do samoobrambe v skladu z mednarodnim pravom. Ob tem je pozvala k spoštovanju humanitarnega prava ter nujni obnovi mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu.

"Slovenijo zelo skrbi hitrost poslabšanja položaja, spopad pa se lahko hitro prelije v regijo," je dejala in pozdravila prizadevanja voditeljev, ki skušajo to preprečiti. Slovenija poziva k humanitarnemu premirju in odprtju varnega dostopa za pomoč Palestincem, je med drugim še povedala državna sekretarka.

Generalna skupščina ZN je začela z razpravo o dogajanju v Izraelu in Palestini. Izredno zasedanje je bilo sklicano na pobudo arabskih držav po tem, ko Varnostni svet ZN ni bil sposoben potrditi pravno zavezujoče resolucije o krizi.

Z nastopi je začel palestinski predstavnik Rijad Mansur, ki je vidno ganjen med drugim omenil, da je bilo v zadnjih treh tednih v Gazi ubitih 3.000 otrok. Izraelski veleposlanik Gilad Erdan je pozive k premirju zavrnil. Kot je dejal, mora predlog resolucije, o katerem bodo glasovali, na smetišče zgodovine, ker da ne obsoja terorističnih grozodejstev Hamasa. Zaradi tega dejstva resolucija najverjetneje ne bo dobila niti podpore evropskih držav.

Predlog resolucije sicer med drugim zahteva takojšnjo prekinitev ognja, spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava, dostavo pomoči v Gazo, izpustitev talcev in odpravo izraelskega ukaza o evakuaciji prebivalstva iz določenih območij Gaze. Ne omenja pa napadov Hamasa.

"Svet ne izpolnjuje golih pravic dela človeštva," je na družbenem omrežju X zapisal šef urada ZN za usklajevanje humanitarnih dejavnosti Martin Griffiths. Opozoril je, da so po 20 dneh izraelskega bombardiranja Gaze zračni napadi vedno hujši in ciljajo celo območja, ki naj bi bila varna.

"Kljub našim najboljšim prizadevanjem človekoljubna pomoč komaj prihaja," je dodal Griffiths in poudaril, da je treba civiliste zaščititi in jim zagotoviti vse, kar potrebujejo za preživetje.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v četrtek dejal, da je izraelska vojaška operacija v Gazi postala grozodejstvo. "Napadi na Gazo so že zdavnaj presegli mejo samoobrambe. Postali so zatiranje, grozodejstvo, pokol in barbarstvo," je dejal v Ankari. 

Turški predsednik je kritiziral tudi Evropsko komisijo in Združene narode, ker se zavzemajo za humanitarni premor spopadov in ne za popolno prekinitev ognja.

Delegacija palestinskega gibanja Hamas je prispela v Moskvo na pogovore, je sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Ob tem je potrdilo, da se v ruski prestolnici mudi tudi namestnik iranskega zunanjega ministra Ali Bagheri Kani. Več podrobnosti ob tem ni podalo, na svoji spletni strani poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Namestnik ruskega zunanjega ministra Mihail Bogdanov je pred tem sporočil, da se je v Katarju sestal s političnimi voditelji Hamasa in z njimi razpravljal o usodi talcev, ki jih je gibanje zajelo po napadu na Izrael 7. oktobra. Ob tem je napovedal, da bo tudi palestinski predsednik Mahmud Abas kmalu prišel v Moskvo in opravil pogovore z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Rusko zunanje ministrstvo je kasneje potrdilo, da so pogovori potekali o izpustitvi talcev in evakuaciji državljanov Rusije z območja Gaze. Pojasnilo je, da so potrdili "nespremenljivo stališče Rusije v prid izvajanju znanih odločitev mednarodne skupnosti, vključno z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta in Generalne skupščine ZN, ki predvidevajo oblikovanje suverene Palestine", poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Medtem so v Kremlju sporočili, da se Putin s predstavniki Hamasa ne namerava srečati. "Vsi stiki potekajo na ravni zunanjega ministrstva," je dejal tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.

Napovedana kopenska ofenziva Izraela na Gazo bi lahko imela katastrofalne posledice za civilno prebivalstvo, je v današnjem pozivu k miru na Bližnjem vzhodu zapisala mednarodna nevladna organizacija Amnesty International. "V preteklih dveh tednih in pol smo bili v Izraelu in na zasedenih palestinskih območjih priča grozi nepredstavljivih razsežnosti. Več kot dva milijona ljudi na območju Gaze se bori za preživetje sredi katastrofalne humanitarne krize. Še nikoli ni bilo toliko civilnih žrtev," je dejala generalna sekretarka organizacije Agnes Callamard.

Opozorila je, da vse strani v konfliktu nadaljujejo s hudimi kršitvami mednarodnega humanitarnega prava, vključno z vojnimi hudodelstvi. "Nujno je ukrepanje za zaščito civilnega prebivalstva ter preprečitev trpljenja. Vse članice mednarodne skupnosti zato pozivamo, naj zahtevajo takojšnje humanitarno premirje med vsemi stranmi v konfliktu," je dodala.

Pojasnila je, da je zaradi humanitarne katastrofe v Gazi, ki se iz dneva v dan slabša, premirje ključno za dobavo humanitarne pomoči in zaščito civilistov. Omogočilo pa bi tudi neodvisno preiskavo kršitev človekovih pravic in vojnih hudodelstev vseh strani. V luči tega Amnesty International ponovno poziva k prenehanju spopadov, vključno z nesorazmernimi, neselektivnimi in neposrednimi napadi na civiliste in civilne objekte. V tej luči so pozvali Izrael, naj nemudoma izda dovoljenje za neovirano dostavo humanitarne pomoči civilistom v Gazi, mednarodna skupnost pa naj uvede embargo na izvoz orožja na konfliktna območja.

Izraelska valuta šekel je v primerjavi z ameriškim dolarjem padla na najnižjo raven v zadnjih 11 letih. En izraelski šekel je bil sredi popoldneva po lokalnem času vreden le 0,24 dolarja, po podatkih družbe Refinitiv pa se je njegova vrednost tako nizko nazadnje gibala julija 2012.

Kot piše CNN, je razlog za to vse večjih ugibanj, da se morda obeta kopenska operacija izraelskih obrambnih sil v Gazi. Kot še piše, so Izrael posvarile tudi bonitetne agencije, ki bi lahko zaradi vpliva vojne na gospodarstvo, institucije in javne finance državi znižale kreditno oceno.

Po mnenju premierja Roberta Goloba ni pomembno poimenovanje prekinitve spopadov na Bližnjem vzhodu, ampak zaščita civilistov. Voditelji EU morajo danes sprejeti jasno stališče, da je treba zaščititi civiliste na obeh straneh in vzpostaviti humanitarne koridorje, je dejal pred zasedanjem voditeljev EU v Bruslju. "Vztrajali bomo, da se čim prej, to je še danes, sprejme jasno stališče, da je treba zaščititi civiliste na obeh straneh, da je treba vzpostaviti humanitarne koridorje," je ob prihodu na zasedanje povedal Golob. Poleg tega je treba zaščititi ključno infrastrukturo, kot so bolnišnice in humanitarna infrastruktura, je poudaril.

Kot je še povedal, je treba vse strani pozvati, da spoštujejo mednarodno humanitarno pravo. "Jaz mislim, da je to točka, od katere ne smemo odstopiti," je dejal premier.

Glede kritik na račun predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki v prvih dneh po začetku spopadov ob zagovarjanju pravice Izraela do odgovora na teroristični napad Hamasa ni pozvala k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava, je medtem dejal, da bo predsednica imela danes priložnost pojasniti svoja takratna in današnja stališča. "Danes vsi skupaj stremimo k enotnosti in jaz verjamem, da bomo danes vseeno poskušali zadržati to enotnost, tako da se ne bi opredeljeval do preteklosti, raje bi gledal na današnji dan," je dejal Golob.

Tiskovni predstavnik oboroženega krila gibanja Hamas je sporočil, da je v izraelskih zračnih napadih umrlo okoli 50 talcev, ki so jih njihovi borci po napadu na Izrael odpeljali v Gazo. Po podatkih izraelskih sil je Hamas v napadu 7. oktobra zajel 224 talcev. Doslej so na svobodo izpustili štiri ujetnike.

Ni dovolj, da je Slovenija strani pozvala k premirju zaradi dostave humanitarne pomoči v Gazo, temveč mora Izraelu reči, naj preneha s krivičnimi politikami do Palestincev, je v odprtem pismu, naslovljenem na slovenski državni vrh, zapisala skupina vidnejših državljanov iz različnih družbenih sfer. Pismo je podpisalo 60 predstavnikov intelektualne in civilnodružbene sfere.

Ministrstvo v Gazi, ki deluje pod okriljem Hamasa, je sporočilo, da je bilo od začetka eskalacije nasilja v Gazi ubitih najmanj 7.000 ljudi. Med ubitimi je skoraj 3.000 otrok. 

Španski premier Pedro Sanchez se je ob prihodu na vrh EU zavzel za prekinitev ognja za območje Gaze. Kot je dejal, si želi prekinitve ognja, če za to ni pogojev, pa "vsaj humanitarni premor", da bi omogočili dostop za vso humanitarno pomoč, ki jo Palestinci v Gazi potrebujejo.

Po prepričanju nizozemskega premierja Marka Rutteja pa je ključno, da boj Izraela proti Hamasu ne gre na račun Palestincev v Gazi. Rutte je Izrael pozval, naj prevzame odgovornost za humanitarni dostop za Gazo in za dolgoročno stabilnost.

Madžarski premier Viktor Orban je priznal, da so mnenja članic glede bližnjevzhodnega konflikta različna, Madžarska pa da podpira pravico Izraela, da se brani. Z vidika EU in Madžarske sta po njegovem pomembni državi Izrael in Egipt. To regijo je treba stabilizirati, sicer bodo migracijski tokovi prišli v Evropo, je opozoril. Po Orbanovem mnenju obstaja "jasna povezava med terorističnimi dejanji in migracijami". "Tisti, ki podpirajo migracije, podpirajo tudi terorizem," je dejal po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI. Madžarska nasprotuje terorizmu, zato nasprotuje tudi migracijam, je še dodal.

Palestinski zunanji minister Rijad al Maliki je danes v Haagu pozval k takojšnji prekinitvi ognja na območju Gaze in posvaril pred oviranjem dostave humanitarne pomoči. Izraelu je očital, da vodi vojno iz maščevanja, v kateri ni drugega cilja kot popolno uničenje Gaze. V luči tega je pozval tudi k ukrepanju Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC).

"Tokrat je vojna, ki jo vodi Izrael, drugačna. Tokrat gre za vojno maščevanja. Najprej moramo končati to enostransko agresijo in nato pozvati k prekinitvi ognja," je Maliki izjavil na novinarski konferenci v predstavništvu palestinske uprave v Haagu. Poudaril je, da je prekinitev ognja nujna za dobavo humanitarne pomoči, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Prepričan je, da se voditelji držav članic EU danes na vrhu ne bodo zavzeli za popolno prekinitev ognja. "Prepričan pa sem, da bodo imeli zelo resno razpravo in da bodo razumeli razliko med humanitarnimi premori in prekinitvijo ognja. Humanitarni premor ne bo pripomogel k potrebni distribuciji humanitarne pomoči v Gazo," je dodal. Rešitev dveh držav je po njegovem mnenju edina možna dolgoročna rešitev konflikta. "Težko bo preiti na rešitev dveh držav. Toda katera je druga možnost? Alternative nimamo," je dejal.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je danes poudaril potrebo po zaščiti civilnega prebivalstva na območju Gaze. "Civiliste je treba vedno in povsod zaščititi," je dejal pred začetkom dvodnevnega zasedanja voditeljev članic EU v Bruslju. Michel je ponovno izrazil podporo EU Izraelu do samoobrambe v skladu z mednarodnim pravom ter ostro obsodil teroristične napade Hamasa na izraelsko ozemlje 7. oktobra. Pri tem je po njegovem pomembno, da je EU enotna in da brani evropska načela in vrednote.

Pričakovati je, da se bo na današnjem vrhu voditeljev EU razprava vrtela predvsem o tem, ali naj EU pozove k humanitarni prekinitvi spopadov med Izraelom in Hamasom. Nekatere članice, med njimi Nemčija, nasprotujejo temu, da bi se EU pridružila takim pozivom, medtem ko druge, denimo Španija in Irska, to zagovarjajo. Voditelji glede na zadnji osnutek sklepov vrha, ki ga je pridobila tudi STA, pozivajo k "humanitarnim koridorjem in premorom" za dostavo humanitarne pomoči ljudem v oblegani palestinski enklavi.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan se je o razmerah v Gazi pogovarjal s papežem Frančiškom. V telefonskem pogovoru je izraelske napade na Gazo opisal kot "masaker", tišino mednarodne skupnosti pa za "sramotno". Kot so sporočili iz njegovega urada, je predsednik Turčije prav tako ocenil, da bi morale vse države jasno nasloviti humanitarno krizo v regiji, navaja Reuters. 

Palestinski Rdeči polmesec je sporočil, da je danes prek prehoda Rafa v Gazo vstopilo 12 tovornjakov s humanitarno pomočjo, na katerih so bile voda, hrana in medicinske zaloge, navaja britanski BBC. Goriva, ki ga v Gazi primanjkuje, tovornjaki niso dostavili, saj Izrael to še naprej preprečuje. 

Od 21. oktobra so vstop v Gazo dovolili 74 tovornjakov, kar je zelo malo. Direktor Organizacije ZN za pomoč palestinskim beguncem Thomas White je za omenjeni britanski medij povedal, da je pred 7. oktobrom v Gazo dnevno vstopilo več kot 450 tovornjakov s pomočjo. 

Britanska vlada je v luči krize na Bližnjem vzhodu podprla t. i. humanitarni premor v spopadih, ob tem pa zavrača pozive, naj se zavzame za prekinitev ognja. Večji del konservativcev odločno podpira Izrael, bolj razdeljeni pa so opozicijski laburisti, med katerimi so vse glasnejše kritike na račun britanskega odziva na konflikt v Gazi.

Vodja laburistov, Keir Starmer, je bil namreč pri izražanju svojih stališč skoraj popolnoma enoten s premierjem Rishijem Sunakom, kar je ujezilo del njegove stranke. Starmer se sooča z vse glasnejšimi pozivi članov stranke in poslancev, naj zavzame odločnejše stališče.

Situacija je dokaj zapletena za Starmerja, ki se vse od prevzema položaja na čelu laburistov pred tremi leti močno trudi, da bi stranki povrnil zaupanje judovske skupnosti, potem ko ga je načel njegov predhodnik Jeremy Corbyn. Vendar pa laburiste tradicionalno podpira tudi veliko število britanskih muslimanov, ki si želijo, da bi stranka bolj odločno podprla prebivalce Gaze.

Poslanci koalicijskih strank so v parlamentarno proceduro vložili predlog deklaracije o trenutnih razmerah v Palestini in Izraelu, kjer se od 7. oktobra odvijajo srditi spopadi. Več v prispevku Koalicija za odločnejši odziv Slovenije na dogajanje na Bližnjem vzhodu.