Raziskovalci so prvič uporabili vedenjske meritve, slikanje možganov in molekularno biologijo, da bi ugotovili, kako kemikalije, ki se nahajajo v človeških solzah, vplivajo na ljudi. Ugotovili so, da ženske solze vplivajo na zmanjšanje agresije pri moških, ki so v bližini.
Ko nekdo začne jokati, pogosto čutimo sočutje in skrb. Vendar pa biološki razlogi za jokanje presegajo zgolj vzbujanje tovrstnih čustev. Glede na izsledke nove raziskave solze delujejo tudi kot kemični pomirjevalec med moškimi in ženskami, poroča Scientific American.
Ugotovitve, objavljene v znanstveni reviji PLOS Biology, kažejo, da ženske solze vplivajo na zmanjšanje agresije pri moških, ki so v bližini. Raziskovalci so ugotovitve potrdili s študijami človeškega vedenja, slikanjem možganov in molekularno biologijo. Ob tem domnevajo, da imajo podoben učinek solze vseh ljudi – ne zgolj ženske – vendar pa tega še niso potrdili.
Soavtorica študije Shani Agron je za omenjeni medij povedala, da je temeljni vzrok za jok “prenašanje kemičnega signala, ki zmanjšuje agresijo”. “Verjamemo, da je to skupni mehanizem mnogih sesalcev,” je dodala.
Študijo je izvedla za doktorat iz nevrobiologije na Weizmannovem inštitutu znanosti v Izraelu. Z njo je sodeloval tudi nevrobiolog Noam Sobel, ki je poudaril, da je proizvajanje solz dolgo veljalo za edinstveno človeško vedenje, a je ta ideja po njegovih besedah zmotna. Tudi psi denimo jokajo, ko se po obdobju ločitve znova srečajo s svojimi lastniki. Pojasnil je, da tudi feromoni v solzah mišjih samic samce spodbujajo k temu, da se prenehajo bojevati in se raje začnejo z njimi pariti.
Znano je, da ljudje – tako kot drugi sesalci – informacije sporočamo s telesnimi vonjavami. Do zdaj pa ni bilo jasno, da imajo kakršen koli vohalni učinek na človeško vedenje tudi solze, saj njihovega vonja ljudje ne moremo zaznavati.
Do prvih dokazov, da lahko solze kemično vplivajo na človeško vedenje, je Sobel prišel v študiji leta 2011. Takrat je s sodelavci pokazal, da ženske solze pri moških zmanjšajo raven testosterona in spolnega vzburjenja, ki ga zaznavajo sami. Je pa ta ugotovitev odprla več vprašanj, kot je ponudila odgovorov. Za izvedbo temeljitejšega spremljanja so potrebovali leta, deloma tudi zaradi težav pri zbiranju solz darovalcev. Raziskovalci namreč potrebujejo vsaj en mililiter solz za vsakega udeleženca eksperimenta, kar je “veliko solz”.
Ko so pridobili potrebne solze, so do rezultatov prišli prek igre v laboratoriju, v kateri je sodelovalo 25 moških. Ti so mislili, da igrajo proti človeškemu nasprotniku, v resnici pa je bil na drugi strani računalniški algoritem. Ta je udeležencem občasno storil nekaj slabega – denimo ukradel denar – raziskovalci pa so pri moških preverjali delež agresivnih odzivov. Vsi udeleženci so igro igrali dvakrat, tako da so jih pred vsako prosili, naj vdihnejo iz “vohala”, v katerem so bile po njihovih besedah “različne vonjave” – v resnici pa so vohala vsebovala solze ali fiziološko raztopino.
Raziskovalci so ugotovili, da so bili moški, ko so povohali ženske solze, v igri skoraj 44 odstotkov manj agresivni kot takrat, ko so povohali fiziološko raztopino.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!