Na ameriškem vrhovnem sodišču obravnavajo program za delni odpis študentskih dolgov. Sodišče bo svojo končno odločitev o trenutno blokiranem programu odpisa objavilo predvidoma do junija, poročajo ameriški mediji.
Ameriško vrhovno sodišče danes obravnava program predsednika ZDA Joeja Bidna za delni odpis študentskih dolgov po tožbi zveznih držav in dveh študentov, zaradi katerih je program trenutno blokiran.
Več konservativnih sodnikov je uvodoma namigovalo, da je Bidnova administracija s programom prekoračila svoja pooblastila. Predsednik vrhovnega sodišča John Roberts je opozoril na velik vpliv in stroške programa, ki naj bi v 30 letih stal 400 milijard dolarjev. Menil je, da bi večina naključnih opazovalcev ocenila, da mora v zvezi s to sporno temo ukrepati kongres.
Bidnova vlada pravi, da je za delni odpis dolga do največ 20.000 dolarjev doslej zaprosilo 26 milijonov ljudi. Gre le za posojila iz zveznega proračuna, ne pa tudi zasebna. “Prepričan sem, da obstaja pravna pristojnost za izvajanje tega načrta,” je v ponedeljek povedal Biden, ki je program naznanil lani avgusta in skoraj nemudoma sprožil tožbe.
Proti programu so se postavile republikanske zvezne države in zakonodajalci v kongresu ter konservativni pravni interesi. Demokratične države in liberalne interesne skupine podpirajo demokratsko vlado in pozivajo sodišče, naj program odobri. Brez tega načrta bi se po besedah predstavnikov vlade dramatično povečalo število tistih, ki ne zmorejo plačati dolga. Odplačevanje študentskih dolgov je od marca 2020 zamrznjeno do letošnjega poletja.
Vlada trdi, da zakon o pomoči žrtvam terorističnih napadov na ZDA 11. septembra 2001, ki je bil potrjen leta 2003, ministru za izobraževanje omogoča, da spremeni pogoje zveznih študentskih posojil v zvezi z izrednimi razmerami v državi. Zakon so kasneje razširili tudi na vojake, ki so služili v Afganistanu in Iraku.
“Bila sem stara 18 let, ko sem se vpisala na fakulteto. Nisem vedela, da bo to tako veliko breme. Noben študent se ne bi smel ukvarjati s tem. Nobena oseba se ne bi smela ukvarjati s tem,” je za AP dejala 22-letna študentka na univerzi Wisconsin-Milwaukee. Bila je med številnimi, ki so se zbrali pred vrhovnim sodiščem, ki bo odločitev objavilo poleti ali morda že spomladi.
Razen vlade imajo visoko breme tudi tožniki proti programu. Sodnike morajo prepričati, da so sploh upravičeni do tožbe ter da jim program povzroča škodo. Zvezno sodišče prve stopnje je ugotovilo, da za zvezne države ne bo nobene škode.
Tudi študenta, ki sta vložila tožbi – študentka zaradi tega, ker ima posojilo iz zasebnega vira in olajšava zanjo ne velja, študent pa, ker mu bodo odpisali le 10.000 dolga in ne 20.000 dolarjev, pa prav tako nimata dodatnih stroškov. Biden poziva zasebne posojilodajalce, naj se pridružijo zvezni vladi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!