Najdlje trajajoč, najbolj vroč in na največjem območju doslej. Letošnji vročinski val na Kitajskem je presegel rekorde – ponekod se temperatura niti ponoči ni spustila pod 34 stopinj Celzija – in bi lahko vplival tudi na cene hrane po svetu ter imel širše gospodarske posledice. Hidroelektrarne zaradi suše stojijo, prekinjene so rečne tovorne poti, zaradi redukcij so ustavili nekatere tovarne, med njimi tiste, ki proizvajajo baterije in sončne panele. Elektriko so izklopili tudi na perutninskih farmah, množica živali je zaradi vročine poginila.
Vročinski val na Kitajskem je letošnje poletje postavljal rekord za rekordom. Trajal je več kot 70 dni, temperatura je presegla 40 stopinj Celzija na največjem območju doslej, to je na 1,4 milijona kvadratnih kilometrov (približno za 70 Slovenij). Temperaturne rekorde so izmerili v 17 provincah, kjer živi 900 milijonov ljudi.
V Čongčingu v notranjosti Kitajske – na območju živi 30 milijonov ljudi – so temperature presegle 45 stopinj Celzija več dni zapored, najnižja nočna temperatura pa je bila 34 stopinj.
Iz Kitajske so tako prihajali posnetki ljudi, ki se sredi noči zbirajo na mostovih milijonskih mest in postajah (zaradi redukcij zatemnjenih) podzemnih železnic, ker zaradi vročine doma niso mogli spati. “V svetovni klimatski zgodovini se še ni zgodilo nič vsaj minimalno primerljivega s tem dogajanjem na Kitajskem,” je za New Scientist dejal klimatolog in vremenski zgodovinar Maximiliano Herrera. “Gre za kombinacijo najbolj ekstremnih temperatur v najbolj ekstremnem (najdlje trajajočem) časovnem obdobju in na neverjetno ogromnem območju obenem.”
Unimaginable heat in China 🇨🇳
The longevity and intensity of the heatwave is hard to comprehend. Too many heat records to count, both day and night.
Beibei hit 45°C for two consecutive and some places not falling below 34°C at night.
Zaradi vročine in uporabe klimatskih naprav je poskočila poraba elektrike, hkrati pa se je njena proizvodnja zmanjšala. Najhuje je bilo v provinci Sečuan na jugozahodu države, ki je močno odvisna od energije iz hidroelektrarn – te prispevajo kar 80 odstotkov elektrike za regijo. Medtem ko se je pretok rek prepolovil, se je poraba povišala za četrtino.
Da bi zagotovili elektriko za prebivalstvo, so oblasti sredi avgusta odredile šestdnevno ustavitev proizvodnje v tovarnah. Sečuan je sicer ključna regija za proizvodnjo polprevodnikov in sončnih panelov. Stroje so ustavili tudi v tovarnah največjih proizvajalcev elektronike, med njimi Foxconna, ki izdeluje dele za Apple, in Intela, piše CNN Bussiness.
Na udaru so tudi tamkajšnje tovarne kitajskega velikana pri proizvodnji baterij, CATL, ki dobavlja baterije Tesli. Podjetje Tesla je v drugi regiji, Šanghaju, oblasti zaprosilo, naj ga izvzame iz redukcij, da bi zagotovilo proizvodnjo komponent za električne avtomobile.
V Sečuanu so tudi veliki rudniki litija, ključne surovine za proizvodnjo baterij, kar bi lahko vplivalo na rast cen surovin, opozarjajo analitiki. Da bo zaradi redukcij okrnjena njihova proizvodnja, so že opozorili tudi v tovarnah, ki proizvajajo avtomobilske dele (med večjimi za Toyoto in Volkswagen), ter gnojila in kemične proizvode.
Med tistimi, ki so jim izklopili elektriko, so bile tudi perutninske in ribje farme. “Lahko sem le opazovala, kako umirajo. Tako vroče je bilo, a so nam kljub temu izklopili elektriko,” je na svoji farmi ob tisočerih truplih piščancev dejala njihova rejka, poroča CNN.
Tudi v drugih delih Kitajske so sprejeli ukrepe za zmanjšanje porabe elektrike. Med drugim so omejili javno razsvetljavo in odredili, naj javnih stavb ne ohlajajo na manj kot 26 stopinj, prav tako naj bi omejili delovanje dvigal.
Suša in vročinski valovi letos niso zajeli le Kitajske, ampak velik del severne poloble. Uradno je suša prizadela 60 odstotkov ozemlja Evropske unije in 41 odstotkov Združenih držav. “Glavni razlog za to je, da se je kopno severne poloble že tako ogrelo (v povprečju za okrog 2 stopinji Celzija od predindustrijskega obdobja), da toliko pogosteje presežemo mejo za vročinski val,” pojasnjuje strokovnjak za meteorologijo s Fakultete za matematiko in fiziko dr. Žiga Zaplotnik. “Hkrati se poveča tudi evapotranspiracija (prehajanje vode v obliki vodne pare z zemeljske površine in skozi listne reže rastlin v ozračje), kar okrepi sušo. Spremenila se je razporeditev padavin, saj več padavin pade v krajših časovnih intervalih, intervali med posameznimi padavinskimi dogodki pa so daljši.”
Poleg pomanjkanja elektrike in posledično zmanjšanja količine proizvodov, ki jih Kitajska pošilja v svet, so dobave okrnjene tudi zaradi izsušenih rečnih strug, ki onemogočajo tovorni promet.
Profimedia
Na fotografiji je jezero Pojang, ki leži ob reki Jangce na vzhodu Kitajske, 250 kilometrov od mesta Vuhan. Največje naravno jezero na Kitajskem sicer meri 4.400 kvadratnih kilometrov, od letošnjega junija pa se je skrčilo za tri četrtine. Letošnja sušna sezona se je začela več kot sto dni prej kot običajno.
Popolnoma izsušenih je 66 večjih kitajskih rek. Nivo največje Jangce meri tretjino običajne za ta letni čas, kar je najmanj, odkar opravljajo meritve, to je 150 let (reka na fotografiji na vrhu članka).
Nad ogenj z ognjem
Medtem ko hidroelektrarne stojijo, nuklearke pa ob nizkih gladinah vse težje zagotavljajo hlajenje, se Kitajci znova zanašajo na termoelektrarne. Največja sečuanska termoelektrarna je zaradi manka iz hidroelektrarn v polnem zagonu in proizvaja trikrat toliko elektrike kot v istem obdobju lani. V prvih dveh tednih avgusta se je poraba premoga na ravni države povečala za 15 odstotkov. Toyota je svojo tovarno ponovno zagnala s pomočjo ogromnega dizelskega agregata.
Medtem ko okoljevarstvenike skrbi vnovični zagon termoelektrarn, pa bo najhujša težava, s katerimi bomo soočeni zelo kmalu, zaradi suše zmanjšana proizvodnja hrane, opozarjajo analitiki. V porečju reke Jangce bo jesenska žetev riža in pšenice močno okrnjena. Zaradi suše so se že dvignile cene koruze in soje, posledično zaradi višjih cen krme pa tudi cene svinjskega mesa.
Vročinski val na Kitajskem tako poleg vojne v Ukrajini pomeni še en udarec, ki bi lahko vplival na cene hrane po vsem svetu.
V začetku tega tedna je sicer v Sečuanu in Čongčingu ter nekaterih drugih regijah začelo deževati. Kot je značilno za podnebno krizo, vreme prihaja v ekstremih. Kitajski meteorološki center je tako izdal opozorilo pred poplavami in plazovi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje