WHO: Letošnja zima za milijone Ukrajincev boj za preživetje

Svet 21. Nov 202219:526 komentarjev
vojna v Ukrajini
Foto: Gleb Garanich/REUTERS

Letošnja zima bo za milijone ljudi v Ukrajini smrtno nevarna, je danes v Kijevu opozoril regionalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo Hans Kluge. WHO je od začetka vojne v Ukrajini zabeležila več kot 700 napadov na tamkajšnjo zdravstveno infrastrukturo, na zdravje ljudi pa vpliva tudi pomanjkanje energije v državi.

“To je največji napad na zdravstvo na evropskih tleh po drugi svetovni vojni,” je na svojem četrtem letošnjem obisku v Ukrajini poudaril Hans Kluge ter to označil za kršitev mednarodnega humanitarnega prava in pravil vojskovanja. Ob tem je navedel, da je bila doslej uničena ali poškodovana že polovica ukrajinske energetske infrastrukture, kar prav tako vpliva na zdravje ljudi.

Ukrajinci se soočajo s “smrtno nevarno zimo”, je nadaljeval. Več sto tisoč hiš in stanovanj, šol in bolnišnic je brez ogrevanja, okoli deset milijonov ljudi oziroma četrtina prebivalstva nima elektrike. Glede na prihajajočo zimo, ko bodo temperature v Ukrajini padle tudi do minus 20 stopinj Celzija, to predstavlja veliko tveganje za zdravje.

Po besedah Kluga zdravje ljudi poleg tega ogrožajo ogrevanje s premogom in lesom ter uporaba generatorjev, k čemur so se iz obupa zatekle številne ukrajinske družine. “To predstavlja tveganje za zdravje zaradi strupenih snovi, ki so škodljive za otroke, starejše in ljudi z boleznimi dihal ter srca in ožilja, pa tudi zaradi opeklin in poškodb v nesrečah,” je dejal. Porodnišnice v Ukrajini potrebujejo inkubatorje, krvne banke hladilnike, oddelki za intenzivno nego v bolnišnicah ventilatorje, prav vse zdravstvene institucije v državi pa potrebujejo energijo, je poudaril.

Stoltenberg priznal visoko ceno podpore Ukrajini, a pozval k ohranitvi enotnosti

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je zavezništvo pozval, naj kljub visoki ceni, ki jo države članice plačujejo za podporo Ukrajini, ohrani enotnost in tako prepreči, da bi v prihodnosti plačali še “veliko višjo ceno”. Kot je dejal, zaveznice namreč ceno plačujejo v denarju, Ukrajinci pa v krvi.

vojna v Ukrajini
Gleb Garanich/REUTERS

Prvi mož Nata je članice zavezništva pozval, naj “skupaj vztrajajo na začrtani poti”, ter jih pohvalil, da so v luči energetske krize zaradi vojne diverzificirale svojo oskrbo z energenti in se “odmaknile od fosilnih virov energije ter vlagajo v obnovljive vire”.

Sporočil je tudi, da je postopek ratifikacije sporazuma, ki sta ga junija na vrhu Nata v Madridu podpisali Finska in Švedska, “skoraj končan, saj ga je ratificiralo že 28 od 30 zaveznic”. Tega nista storili le še Madžarska in Turčija, vendar pa je Budimpešta nedavno zagotovila, da bo to storila do konca leta.

Zbrane je prek video povezave nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je poudaril, da Ukrajina s svojim bojem proti ruski agresiji prispeva k varnosti vseh demokracij, poroča nemška tiskovna agencija dpa. “Pozivam jih, naj storijo vse, da naša skupnost ne bo nikoli oslabljena,” je dejal in izrazil zahtevo po še več orožja za zračno obrambo. Ob tem je članice Nata tudi pozval, naj Rusijo označijo za teroristično državo.

Rusija ne načrtuje nove mobilizacije rezervistov

Rusija ne načrtuje nove mobilizacije rezervistov, je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in se s tem odzval na strah mnogih Rusov pred morebitnim novim valom mobilizacije zaradi vojne v Ukrajini. Moskva je že konec oktobra sporočila, da je zaključila mobilizacijo 300.000 rezervistov za vojno v Ukrajini. Približno 218.000 rezervistov se usposablja v ruskih vojaških bazah, medtem ko jih je bilo 82.000 razporejenih na območja spopadov v Ukrajini.

Že takrat je ruski obrambni minister Sergej Šojgu dejal, da je bil cilj mobilizacije izpolnjen in da nadaljnji ukrepi niso predvideni. Pri tem je poudaril, da bi v prihodnje morebitno dodatno povečanje ruskih enot temeljilo zgolj na prostovoljcih in profesionalnih vojakih ter ne na mobilizaciji rezervistov.

V nedavno osvobojenem mestu Herson na jugu Ukrajine ukrajinsko generalno tožilstvo preiskuje štiri poslopja, kjer so ruske sile “nezakonito zadrževale in brutalno mučile ujetnike”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Potem ko so se ruske sile po osmih mesecih 11. novembra umaknile iz mesta, so oblasti v Kijevu minuli teden sporočile, da so blizu Hersona našli trupla 63 civilistov, na katerih so vidni znaki mučenja, ter da so ljudi zadrževali v ujetništvu na enajstih lokacijah. Na štirih so bili znaki, da so zapornike mučili. Preiskovalci so tam zavarovali dokaze in zaslišali priče, so sporočili z notranjega ministrstva.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar