Za orožje skoraj 3.000 milijard dolarjev, vojaški izdatki držav dosegajo nove rekorde

Globalni vojaški izdatki so lani spričo novih negotovosti dosegli skoraj 2900 milijard dolarjev, s čimer njihova višina raste že enajsto leto zapored. Poraba denarja v te namene se je v primerjavi z letom 2024 povečala za 2,9 odstotka, kljub zmanjšanju v največji potrošnici ZDA, kaže poročilo Mednarodnega inštituta za mirovne raziskave (Sipri).

Tri največje porabnice - ZDA, Kitajska in Rusija - so skupaj porabile 1480 milijard ameriških dolarjev, kar je več kot polovica svetovnih izdatkov za obrambo.

BDP za vojaško porabo na najvišji ravni od leta 2009

Raziskovalec Lorenzo Scarazzato je danes za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da je ameriško zmanjšanje več kot izravnalo povečanje izdatkov v Evropi in Aziji, saj je bil svet priča "še enemu letu vojn in povečanih napetosti". To se po njegovih besedah odraža tudi v deležu svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP), namenjenega vojaški porabi, ki je dosegel najvišjo raven od leta 2009.

ZDA so lani v vojaške namene porabile 954 milijard dolarjev, kar je 7,5 odstotka manj kot leta 2024, predvsem zato ker Ukrajini niso odobrile nobene nove finančne vojaške pomoči. Vendar pa naj bi bilo zmanjšanje kratkotrajno, saj je ameriški kongres za leto 2026 odobril porabo v višini več kot tisoč milijard dolarjev, ki bi se lahko leta 2027 povečala na 1500 milijard dolarjev, če bo predlog proračuna ameriškega predsednika Donalda Trumpa sprejet.

Evropa se oborožuje

Glavni dejavnik lanskega globalnega povečanja vojaških izdatkov je bila Evropa - vključno z Rusijo in Ukrajino -, kjer se je poraba povečala za 14 odstotkov na 864 milijard dolarjev. "To je posledica dveh glavnih dejavnikov. Prvi je še vedno trajajoča vojna v Ukrajini, drugi pa zmanjšano sodelovanje ZDA z Evropo," je dejal Scarazzato. Pojasnil je, da ZDA "silijo Evropo k večji skrbi za lastno obrambo".

Nemčija, ki je četrta največja porabnica, je leta 2025 povečala izdatke za vojsko za 24 odstotkov na 114 milijard dolarjev.

Španija je prav tako zabeležila 50-odstotni skok na 40,2 milijarde dolarjev, s čimer je vojaška poraba tam prvič po letu 1994 presegla dva odstotka BDP.

Zaradi vojne v Ukrajini sta tako Rusija kot Ukrajina povečali obrambne izdatke, pri čemer obe državi namenjata vojski največji delež vladne porabe. Ruska vojaška poraba se je povečala za 5,9 odstotka na 190 milijard dolarjev, kar predstavlja 7,5 odstotka BDP. Ukrajina je povečala porabo za 20 odstotkov na 84,1 milijarde dolarjev, kar predstavlja osupljivih 40 odstotkov BDP, navaja AFP.

Kljub nenehnim napetostim na Bližnjem vzhodu se je poraba v regiji povečala le za 0,1 odstotka na 218 milijard dolarjev. Medtem ko je večina držav v regiji povečala porabo, sta Izrael in Iran dejansko zabeležila upad. V Iranu se je vojaška poraba zmanjšala za 5,6 odstotka na 7,4 milijarde dolarjev, vendar je to predvsem posledica visoke letne inflacije v višini 42 odstotkov. Nominalno se je iranska poraba dejansko povečala.

Izraelski 4,9-odstotni padec na 48,3 milijarde dolarjev odraža zmanjšano intenzivnost vojne v Gazi po sporazumu o premirju januarja 2025, pojasnjujejo raziskovalci. Hkrati opozarjajo, da je bila izraelska poraba še vedno za 97 odstotkov višja kot leta 2022.

V Aziji in Oceaniji je poraba dosegla 681 milijard dolarjev, kar je 8,5-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2024. To predstavlja največje letno povečanje v regiji od leta 2009. Po besedah Scarazzata je "glavni igralec" v regiji Kitajska, ki v zadnjih treh desetletjih vsako leto povečuje porabo in je leta 2025 porabila v vojaške namene približno 336 milijard dolarjev.

"Zanimiv je odziv nekaterih drugih držav, kot so Južna Koreja, Japonska in Tajvan, na zaznane grožnje," je dejal. Japonska je vojaške izdatke leta 2025 povečala za 9,7 odstotka na 62,2 milijarde dolarjev oziroma 1,4 odstotka BDP, kar je najvišji delež od leta 1958, medtem ko je Tajvan svojo porabo povečal za 14 odstotkov na 18,2 milijarde dolarjev, še navaja AFP.