Menu Item
Zakaj se mnogi prenajedajo s čipsom, sladkarijami, pecivom, pudingi in drugimi močno predelanimi živili, čeprav vedo, da ta živila niso zdrava? Po novih znanstvenih dognanjih bi prenajedanje lahko bilo posledica proizvodnih postopkov, ki "predprebavijo" (predigest op. a.) surove živilske sestavine in ustvarijo močno predelana živila, ki zaobidejo telesne signale o sitosti.
Za proizvodnjo poceni in okusne hrane, ki je pakirana za priročno uporabo, podjetja v prehrambni industriji uporabljajo postopke, ki so podobni človeški prebavi. Z njimi se osnovni živilski pridelki, kot so koruza, pšenica in krompir, razgradijo na molekularne dele – škrobno moko, beljakovinske izolate, maščobe in olja. Gre torej na neki način za že prebavljeno hrano.
Te molekularne dele osnovnih živilskih pridelkov proizvajalci imenujejo kaše. Približno polovico škrobne kaše uporabijo za proizvodnjo sladkorjev na osnovi škroba in drugih derivatov. S pomočjo umetnih barvil, arom in lepilom podobnih emulgatorjev te kaše segrejejo, zdrobijo, oblikujejo ali iztisnejo v nova živila in prehranske izdelke.
Ob dodatku sladkorjev, soli in maščob, ki skrbijo za razburjenje človeških brbončic, tako nastane močno predelano živilo, ki se mu je praktično nemogoče upreti, po poročanju CNN meni strokovnjak za infekcijske bolezni Chris van Tulleken.
Ob tem dodaja, da imajo podjetja v prehrambni industriji večje težave pri pridelavi prave in celovite prehrane, saj gre za drag postopek, na drugi strani je zanje cenejše, če pravo hrano “uničijo” in jo spremenijo v molekule, ki jih nato ponovno sestavijo, saj lahko iz njih naredijo katerikoli živilski izdelek.
Strokovnjaki še menijo, da močno predelana hrana hitreje potuje skozi človeški prebavni trakt, zaradi tega pa telo izgubi sposobnost pošiljanja signalov o sitosti v možgane. Zato lahko ljudje pri uživanju močno predelanih živil in hrane zaužijejo dvakrat več kalorij, kot jih dejansko potrebujejo, pa se tega sploh ne zavedajo.
Po nekaterih ocenah je kar 73 odstotkov hrane v Združenih državah Amerike (ZDA) sestavljene iz močno predelanih živil.
Pri živilih, katerih osnovni gradniki se najprej razgradijo in nato ponovno sestavijo, obstaja še ena težava, in sicer, da takšna živila ne vsebujejo več hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje. “Zaužijemo več kalorij, vendar so te manj goste v smislu mikrohranil,” opozarja raziskovalka Giulia Menichetti in profesorica s harvardske univerze.
Razgradnja kemične in fizične strukture celic v živilu lahko poškoduje ali pa celo izloči številna hranila v živilu. Ob tem močno predelana živila zaradi dodanih sladkorjev prispevajo k dvigu ravni sladkorja v krvi, prav tako pa povečujejo tveganje za nastanek kroničnih bolezni. Zaradi širokega nabora močno predelane hrane in živil se povečuje tudi tveganje za nastanek raka, bolezni srca in ožilja, debelosti in sladkorne bolezni tipa dve.
Nekateri strokovnjaki ob tem opozarjajo še na dejstvo, da je živilska industrija ustvarila okolje, v katerem je treba več jesti, prehranjevanje pa je povezano z zabavo, saj hrana dobro vpliva na možganske centre užitka, zaradi česar ljudje zelo težko nehajo jesti.
“Posamezniki, ki poskušajo nadzorovati svojo težo v današnjem prehranskem okolju, se sami borijo s celotnim prehranskim sistemom. To pa je zelo težko,” je za CNN dejala Marion Nestle, avtorica knjige o politiki živilske industrije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje