Zaradi požarov v Srbiji predsednik Vučić pod plazom kritik. Brani se v svojem stilu

Srbija se trenutno spopada z več kot 100 požari po vsej državi. Stanje je najbolj kritično v naravnem rezervatu Deliblatska peščara na severovzhodu države, kjer so prvi požar zabeležili 21. julija, vendar so požare lokalizirali in gasili vse do 5. avgusta, ko je ogenj ušel izpod nadzora.

Ogenj je odtlej zajel 3.960 hektarjev površin, od tega dobrih 3.111 hektarjev gozda, kaže ocena iz 17. avgusta.

Razmere so tam danes stabilne – težke, vendar za zdaj pod nadzorom. Trenutno ni večjih požarnih žarišč, razen posameznih v samem središču Peščare, ekipa N1 Srbija poroča s terena.

Razmere v Deliblatski peščari si je danes ogledal tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je dejal, da so posledice požara obsežne, vendar manjše, kot je pričakoval. Izpostavil je, da v požarih ni bilo smrtnih žrtev niti poškodovanih civilistov, prav tako niso bile poškodovane hiše.

Gasilci pa so opozorili, da največjo težavo pri gašenju predstavljata teren in veter. Gasilec Vladimir Plemić je povedal, da so bile razmere posebne, da se zaradi terena gašenje močno opira na človeško delo ter da je ogenj prodrl globoko v tla in zajel korenine, plameni pa so segali tudi 30 do 40 metrov visoko.

V soboto so v Srbijo na pomoč v okviru mehanizma EU za civilno zaščito prispeli štirje helikopterji – dva iz Češke, eden iz Slovaške in eden iz Romunije – ter več kot sto gasilcev iz Nemčije in Romunije.

Gasilcem pri gašenju pomaga tudi rusko letalo Iljušin.

Vučić: S tem se lahko spopademo sami

Ob divjanju požarov je slišati tudi kritike na račun Vučića, češ da njegova vlada ni pravočasno zaprosila za pomoč pri gašenju.

Pristojni, vključno z Vučićem in ministrom za notranje zadeve Ivico Dačićem, so namreč še več dni po izbruhu požarov zatrjevali, da Srbija pomoči ne potrebuje.

"Španija in Francija prosita Srbijo za pomoč, mi pa se znajdemo sami. Mi nikoli nismo prosili za pomoč in je tudi nismo potrebovali," je 7. avgusta dejal minister Dačić.

Da pomoč ponujata tako Evropa kot Rusija, je pozneje za TV Informer povedal tudi Vučić: "V tem trenutku je ne potrebujemo, imamo dovolj sil in se lahko s tem spopademo sami," je navedel 16. avgusta.

Pripravljajo se kazenske ovadbe

Srbsko gibanje Kreni-promeni zato zdaj pripravlja kazenske ovadbe proti premierju Đuru Macutu, predsedniku Vučiću, ministru Dačiću in vodji sektorja za izredne razmere pri srbskem notranjem ministrstvu Luki Čaušiću.

Kot je navedel predsednik gibanja Savo Manojlović, obstaja sum, da so storili kaznivi dejanji "neodprava nevarnosti" in "nevestno delo v službi".

Pojasnil je, da je Kreni-Promeni 10. in 13. avgusta javno zahtevalo, naj Srbija zaprosi za mednarodno pomoč pri gašenju požara, pri čemer je opozorilo, da razmere na terenu in ocene strokovnjakov kažejo, da je takšna pomoč nujna.

Po Manojlovićevih besedah je Vučić 16. avgusta "kategorično zavrnil" mednarodno pomoč, ki sta jo ponudili EU in Rusija, ter izrecno izjavil: "Zmoremo sami, ni razloga za skrb."

Da bi morala Vučić in Dačić odgovarjati za svoje odločitve, meni tudi odvetnik Nikola Lakić. Kot je danes izjavil za Nova.rs, bi moralo višje javno tožilstvo v Beogradu zaradi požara v Deliblatski peščari proti njima sprožiti postopek.

"Če bi tožilstvo ravnalo v skladu z zakonom, bi moralo sprožiti postopek proti Ivici Dačiću, ki je že 27. julija 2026 izjavil, da je bil požar v Deliblatski peščari pogašen. Prav tako bi moralo sprožiti postopek proti Aleksandru Vučiću zaradi izjav, ki so ogrozile ne le premoženje, temveč tudi številna življenja in so neposredno povezane s požarom, ki je uničil Deliblatsko peščaro," je navedel Lakić.

Po njegovih besedah bi moralo tožilstvo preveriti sistem sprejemanja odločitev pri gašenju požara, pa tudi vlogo Vučića, Dačića in drugih oseb, ki so po njegovih besedah odločitve sprejemale glede na politično priljubljenost, ne pa z namenom zaščite premoženja ter življenj in zdravja ljudi.

Kako se branita Vučić in Dačić

Vučić je ob robu ogleda terena danes dejal še, da je Srbija za pomoč pri gašenju požara v Deliblatski peščari najprej zaprosila Rusijo, ker so po njegovih besedah strokovnjaki zahtevali letalo z večjo nosilnostjo, kakršnega Evropa nima. Dodal je, da je Srbija pomoč tako Rusije kot EU dobila takoj, ko je zanjo zaprosila.

Na vprašanje, zakaj je "Srbija 13 dni čakala na rusko pomoč" in zakaj ni takoj zaprosila za pomoč EU, je odgovoril, da Srbija na pomoč ni čakala, temveč so jo Rusi poslali takoj. Zanjo so po Vučićevih besedah zaprosili 17. avgusta. Tudi EU je pomoč poslala takoj, ko so zanjo zaprosili, je dodal.

Po njegovih besedah lahko Srbija pomoč dobi z različnih strani, kar "kaže njeno moč".

Minister Dačić je medtem dejal, da obstajajo različni mehanizmi pomoči in da o tem ne odločajo ne predsednik države ne premier ne minister, temveč se ukrepa na predlog sektorja za izredne razmere.

Pojasnil je še, da je sektor zahteval plovila z nosilnostjo nad štiri tone oziroma deset ton in da takih v Evropi ni, ponudbe za helikopterje pa da so sprejeli, še navajajo srbski mediji.