Mineva leto dni od vojaškega udara v Mjanmaru. Ker so udar oziroma dogodki po njem zahtevali številne smrtne žrtve, priprte osebe pa naj bi v priporu doživljale različne vrste zlorab, preiskovalci neodvisnega preiskovalnega mehanizma za Mjanmar menijo, da bi dejanja zoper nasprotnike vojaške hunte lahko predstavljale zločine proti človečnosti.
Leto dni po vojaškem udaru v Mjanmaru Združeni narodi (ZN) poročajo o več kot tisoč smrtnih žrtvah zaradi nasilja, ki ga izvajajo državne varnostne sile. Okoliščine pobojev bi lahko opredelili kot zločine proti človečnosti, je danes sporočil glavni preiskovalec neodvisnega preiskovalnega mehanizma za Mjanmar (IIMM) Nicholas Koumjian.
Koumjian je danes sporočil, da obstajajo verodostojne obtožbe, da so mjanmarske varnostne sile izvajale samovoljne aretacije, mučenje in spolno nasilje nad priprtimi. Prav tako naj bi v priporu ubili številne civiliste, poroča nemška tiskovna agencija dpa. IIMM namerava preveriti in dokumentirati obtožbe, da bodo odgovorni nekoč odgovarjali za svoja dejanja, je dejal Koumjian in pri tem opozoril, da ima mednarodno pravosodje dolg spomin.
Po vsem Mjanmaru so se danes izpraznile ulice in zaprle trgovine, saj so se ljudje ob prvi obletnici vojaškega udara s tiho stavko uprli ukazom hunte, naj opravljajo svoje posle, poroča AFP. Pred obletnico je namreč hunta zagrozila, da bo zasegla vsa podjetja, ki se bodo zaprla, in opozorila, da bi lahko udeležence hrupnih shodov obtožila izdaje ali terorizma.
Sodni procesi zoper Aung San Su Či še niso zaključeni
Hunta, ki je pred letom dni končala kratko demokratično obdobje jugovzhodne azijske države in odstavila demokratično izvoljeno predsednico vlade Aung San Su Či, je sprožila množične proteste in kršitve človekovih pravic po državi.
Su Či je bila že obsojena na šest let zapora. Čaka pa jo dodatno sojenje zaradi obtožb o vplivanju na državno volilno komisijo med volitvami leta 2020, na katerih je njena stranka Nacionalna liga za demokracijo premagala vojaško usmerjeno tekmico.
ZDA, Velika Britanija in Kanada so v ponedeljek predstavile usklajene sankcije proti mjanmarskim uradnikom, vključno s tistimi, ki so vpleteni v sojenje Su Či. Washington je uvedel sankcije proti generalnem državnem tožilcu, predsedniku vrhovnega sodišča in predsedniku protikorupcijske komisije, ki naj bi bili tesno vpleteni v njen “politično motiviran” pregon.
“Te ukrepe usklajujemo z Veliko Britanijo in Kanado, da bi še naprej spodbujali odgovornost za državni udar in nasilje, ki ga je izvajal režim,” je dejal ameriški državni sekretar Antony Blinken.
Vodja hunte Min Aung Hlaing je danes ponovil, da je bila vojska prisiljena prevzeti oblast zaradi volilnih prevar stranke Su Či na volitvah leta 2020, ki so sicer bile po mnenju mednarodnih opazovalcev večinoma svobodne in poštene. Nove volitve bodo razpisane šele, ko bo ponovno vzpostavljena stabilnost, je Hlaing povedal za državni časopis Global New Light of Myanmar.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!