Tiha in mirna vasica v Bosni in Hercegovini je zadnje dni v središču medijske pozornosti. Razlog pa je luknja v zemlji, ki se je odprla sredi nasada lešnikov. Znanstvenik je zdaj pojasnil, zakaj je nastala.
Pred desetimi dnevi sta luknjo v nasadu lešnikov, ki ga v vasici Gornji Vakuf v Bosni in Hercegovini obdelujeta že leta, opazila Mirsad Zulum in njegov sin. Česa takega še ni videl, je dejal Mirsad in dodal, da je to zanj pravi čudež.
“Tam je bila luknja in spodaj mora biti umazanija. Ostalo je še nekaj vode, a ne veliko. Če bi bila podzemna voda, bi morala nekje izvirati. Ko smo merili, so bili v luknji trije metri vode. Ne vem, koliko časa je bila voda tam spodaj. Nismo se smeli približati, da ne bi padli v luknjo,” je za N1 Sarajevo pripovedoval Mirsad Zulum.
Leska ostala nedotaknjena
Na tej zemlji že leta gojijo različno sadje in zelenjavo. Vendar tega ne vidi kot razlog za nastanek luknje. Zanimivo je, da je leska, ki je stala tik ob jami, ostala nedotaknjena. Čeprav trenutno stoji nekoliko postrani, je še zmeraj tam. Če bi padla, bi lahko morda ugibali, kako globoka je jama, je še dodal.
“Ne vem, kako, ampak leska in podzemna cev za zalivanje sta ostali celi,” je dejal Mirsad. Domačini pa so ob dogodku sumničavi: “To so znamenja sodnega dne.” Luknja je popestrila vsakdanjik prebivalcem in jim dala povod za različne teorije o razlogih za njen nastanek.
“Verjetno sta kriva mraz in dež,” je ugibal eden od domačinov, preostali pa so drugačnega mnenja. “To je stara parcela in bilo je veliko vojn. Nekdo je bil tam pokopan in tisti, ki se je parcele dotaknil, je nekaj sprožil. Zato se je tam pojavila jama.”
“To je dobro, bog ne daj, da ni opomin, bog ne daj, da je kazen,” je rekel drugi.
“To so znaki sodnega dne, vse, kar se dogaja, vojne, te luknje, ki se pojavljajo, to so podzemne vode, ki tečejo skozi zemljo. Pravijo, da je čudež, vendar ni čudež,” je le nekaj komentarjev domačinov.
Jame kot naravni proces
Sarajevski profesor Vedran Zubić pa je pojasnil, da ne gre za čudež, ampak za naravni proces. Dodal je, da takšne jame nastanejo, kjer je v tleh apnenec, katerega lastnosti se spreminjajo glede na temperaturo, je pa tudi vodotopen.
“V trenutku, ko odvečna voda odplakne apnenec, površinski del zemlje, torej sedimentacija, ki je na njem, zaradi gravitacije izgubi oporo in se sesede. To se dogaja v daljšem časovnem obdobju. Nekaj ‘poje’ apnenec, ta se sesede in nato se pedosfera vertikalno sesede. Te luknje so prisotne povsod. Največkrat nastanejo naravno, lahko pa jih povzročimo tudi umetno,” pa je za N1 Sarajevo pojasnil profesor geografije Vedran Zubić.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!