Znanstveniki preizkusili, kako bi na Luni rasel krompir

Astronavti, ki bodo živeli v prvi stalni bazi na Luni, bodo lahko jedli tudi krompir.
V nedavni raziskavi so botaniki z univerze v Oregonu v ZDA dokazali, da je s pomočjo običajnih deževnikov mogoče v simulirani lunini prsti pridelati zdrav in užiten krompir.
Raziskovalci so ugotovili tudi, kakšno je ustrezno razmerje med luninim regolitom (plastjo drobnega kamenja in prahu, ki prekriva Lunino površje) in kompostom, da bi bil pridelek krompirja primerljiv s tistim na Zemlji, piše portal Popular Science.
"Ugotovili smo, da lahko krompir v simulirani lunini prsti zaključi celoten življenjski cikel, če ji dodamo organsko snov," je pojasnil soavtor raziskave Aymeric Goyer. "To je pomemben korak k razvoju zanesljivih sistemov za pridelavo hrane, ki bi lahko omogočili dolgotrajno človekovo raziskovanje Lune," je dodal.
Zahtevno življenje
Življenje na Luni bo za astronavte fizično zahtevno tudi v nadzorovanem bivalnem okolju. Za ohranjanje zdravja bodo potrebovali skrbno načrtovano in hranljivo prehrano, vendar rešitev ni tako preprosta, da bi jih na pot poslali z zalogo visokokaloričnih, vnaprej pripravljenih obrokov. Prostor za tovor na vesoljskih plovilih je omejen, njegov prevoz pa drag.
Poleg tega pusta Lunina površina ni ravno primerna za kmetovanje. Izpostavljena je nenehnemu kozmičnemu in Sončevemu sevanju, temperature pa lahko nihajo med približno 121 in –246 stopinjami Celzija.
Zahtevno bo tudi gojenje rastlin v zaprtih prostorih. Lunin regolit je izjemno fin prah, sestavljen iz drobnih delcev z ostrimi robovi, ki so nastajali milijarde let zaradi trkov asteroidov v Lunino površje. Ker praktično ne vsebuje organskih snovi, sam po sebi ne omogoča rasti rastlin.

Gojenje luninega krompirja na Zemlji
Čeprav je luninemu regolitu razmeroma preprosto dodati snovi, ki izboljšajo njegovo primernost za kmetovanje, raziskovalci niso vedeli, ali bi s tem lahko premagali tudi težave, povezane s prisotnostjo težkih kovin in izpostavljenostjo sevanju.
Da bi to preverili, so Goyer in njegovi sodelavci najprej pridobili simulirani lunin regolit, ki po sestavi posnema vzorce, zbrane med odpravami programa Apollo. Ker se sestava regolita med posameznimi območji Lune razlikuje, so izbrali pet različnih vrst, ki so posnemale temnejši prah z lunarnih morij, in svetlejšo prst z luninih višavij.
Nato so simulirani lunin prah zmešali z vermikompostom, hranilno bogatim kompostom, ki nastane, ko deževniki razgrajujejo organske snovi.
V različne mešanice regolita in vermikomposta so posadili krompir ter spremljali njegovo rast. Za primerjavo so krompir posadili tudi v prst iz okolice mesta Hermiston v ameriški zvezni državi Oregon, ki slovi po enem največjih hektarskih donosov krompirja na svetu.
Raziskovalci so ugotovili, da je za pridelek krompirja, primerljiv s tistim na Zemlji, dovolj že mešanica, ki vsebuje 30 odstotkov vermikomposta in 70 odstotkov simuliranega luninega regolita. Rezultati kažejo, da organske snovi vežejo težke kovine v regolitu, s čimer ščitijo rastline in zmanjšujejo poškodbe njihovih korenin.
"Menimo, da kompost pomaga zmanjšati nekatere toksične učinke luninega regolita," je pojasnil soavtor raziskave David Handy.
Toda tudi obilen pridelek krompirja na Luni ne bi bil posebej koristen, če ta ne bi imel ustrezne hranilne vrednosti. Tudi na tem področju so bili rezultati poskusov spodbudni, zlasti glede vsebnosti glikoalkaloidov. Gre za naravno prisotne strupene snovi v krompirju, katerih povečana vsebnost je lahko povezana tudi z zeleno obarvanostjo gomoljev. Analiza je pokazala, da krompir, vzgojen v simulirani lunini prsti, ni vseboval statistično značilno višjih koncentracij glikoalkaloidov.
Potem ko so raziskovalci potrdili, da je krompir mogoče uspešno gojiti v simulirani lunini prsti, bo Goyerjeva ekipa v naslednjem koraku primerjala deset različnih sort krompirja. Ugotoviti želijo, katere so najbolj hranljive in odporne ter zato najprimernejše za prehrano Nasinih astronavtov na Luni.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje