S skorajšnjim poletjem se začenja tudi sezona komarjev. Zdi se, da so nekateri ljudje za pike teh živali, ki spadajo v družino muh, dovzetnejši, medtem ko druge ljudi komarji le redko oplazijo. Znanstveniki so z nedavno opravljeno študijo ugotovili, kaj jih pri človeškem telesnem vonju najbolj privlači.
Že ena bližnja izkušnja s komarji, pa naj bo to poletni večer, ki ga je zaznamovalo odganjanje teh živali, ali naslednji dan, preživet ob praskanju po pikih, ki so jih pustili na koži, je dovolj za potrditev dejstva, da komarji večini ljudi ne dišijo, temveč prej nasprotno. Po drugi strani je ravno človeški vonj tisti, ki komarje vleče k nam.
V najboljšem primeru vam bo po piku komarja ostala le manjša srbeča bula rdeče barve. A piki komarjev so zaradi parazitov in virusov, ki jih ti prenašajo, lahko tudi smrtno nevarni. Najnevarnejša med boleznimi je malarija.
Malarija je nalezljiva tropska bolezen. Povzročajo jo mikroskopski paraziti, ki se naselijo v rdečih krvničkah. Ko komar piči okuženega človeka, skupaj s krvjo vsrka tudi parazita. Ko se parazit razvije v želodcu komarja, se “preseli v žleze slinavke, nato pa se ob komarjevem novem hranjenju s krvjo izloči v kožo drugega človeškega gostitelja”, je razložil dr. Conor McMeniman, docent molekularne mikrobiologije in imunologije na Johns Hopkins Bloomberg School of Public Health in Johns Hopkins Malaria Research Institute v Baltimoru.
Ravno malarija je predstavljala dobršen del spodbude za znanstvenike. Po ocenah iz leta 2021 je za to boleznijo namreč zbolelo 247 milijonov ljudi, umrlo jih je 619 tisoč.
Države podsaharske Afrike nosijo nesorazmeren delež svetovnega bremena – 95 odstotkov vseh primerov okužb in 96 odstotkov vseh smrti, so zapisali na spletni strani Univerze John Hopkins. Znanstveniki so se zato v študiji osredotočili na kompleks Anopheles gambiae, ki sestavlja vsaj sedem vrst komarjev iz rodu Anopheles, najdemo pa ga prav v podsaharski Afriki.
“Pri raziskavi smo bili resnično polni zagona. Želeli smo razviti sistem, s katerim bi lahko preučili vedenje afriškega malaričnega komarja v njegovem naravnem okolju,” je povedal dr. McMeniman.
Opazovani komarji so najaktivnejši pozno zvečer in ponoči
Raziskovalci so komarje opazovali v času njihove največje aktivnosti, med 22. in 2. uro zjutraj. Preučevali so njihovo sposobnost, da sledijo vonjavam na razdalji 20 metrov, in primerjali vonjalne preference komarjev ob telesnem vonju različnih ljudi.
Malarija je razširjena v več kot 100 državah sveta: ob skoraj vseh držav podsaharske Afrike je prisotna tudi v nekaterih državah Srednje in Južne Amerike, na Bližnjem vzhodu, več delih Azije ter na nekaterih tihomorskih otokih. Poleg prebivalcev malarijo letno preboli tudi približno 30 tisoč turistov, ki potujejo na območja, kjer se bolezen pojavlja, obveščajo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Da bi izpolnili vse te zahteve, so raziskovalci zase in za preučevane komarje ustvarili posebne razmere. V glavnem objektu, velikem 20 krat 20 metrov, je bivalo na stotine komarjev, udeleženci študije pa so spali v šotorih ob njem. Zrak v šotorih se je zato napolnil z edinstvenimi vonjavami in telesnim vonjem udeležencev. Gosto mešanico vonjav so po dolgih ceveh speljali v glavni objekt na vpojne blazinice, ki so jih predtem segreli in napolnili z ogljikovim dioksidom.
Vonjave spečih udeležencev so tako pripotovale do komarjev v glavni zgradbi, kjer so namestili infrardeče kamere, ki so spremljale njihovo gibanje.
Pri tem so znanstveniki poskrbeli, da izbrani komarji niso bili okuženi s povzročiteljem malarije in niso mogli doseči spečih ljudi.
Raziskovalci so potrdili to, s čimer bi se strinjali vsi ljudje, ki so se kdaj udeležili poletnega piknika: nekateri ljudje privlačijo več komarjev kot drugi. S pomočjo kemičnih analiz zraka iz šotorov pa so razvozlali skrivnost, po kateri svoje “žrtve” izbirajo komarji.
Komarje najbolj privlačijo karboksilne kisline
Komarje so najbolj privlačili vonji karboksilnih kislin, so ugotovili znanstveniki. Sem spada na primer maslena kislina, spojina, ki jo vsebujejo “smrdljivi” siri. Te karboksilne kisline na človeški koži proizvajajo bakterije, ki jih običajno niti ne opazimo.
A po drugi strani je komarje odvračala kemikalija evkaliptol, ki je prisotna v rastlinah. Raziskovalci so domnevali, da je bil vzorec z veliko koncentracijo evkaliptola povezan s prehrano enega od udeležencev.
Ugotovitev povezave med kemikalijami, prisotnimi v telesnem vonju različnih ljudi, in privlačnostjo teh vonjav za komarje je “zelo zanimiva in vznemirljiva”, je dejal dr. Edgar Simulundu, znanstveni direktor zambijskega raziskovalnega sklada Macha Research Trust, ki je sodelovalo v raziskavi.
“Ta ugotovitev odpira različne pristope za razvoj vab, ki jih je mogoče uporabiti v pasteh, s čimer bi prekinili vedenje komarjev, ki iščejo gostitelja, in tako nadzorovali prenašalce malarije v regijah, kjer je bolezen endemična,” je še povedal soavtor študije.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje