Tekma za vrnitev na Luno po 50 letih dobiva vse hitrejši tempo. Človeštvo ima velike načrte za Luno, na kateri želi ustanoviti bazo, da bi lahko ljudje na njej bivali dalj časa in od koder bi lahko imeli posebne misije na Mars. Da bi vse to v prihodnosti dosegli, bo treba vzpostaviti posebno lunarno telekomunikacijsko mrežo. Osnova za delujočo navigacijo in telekomunikacije pa je po mnenju znanstvenikov poseben, lunarni časovni pas.
Tekma za vrnitev na Luno postaja vse hitrejša. Nasa bo naslednji mesec objavila imena astronavtov, ki naj bi že naslednje leto poleteli na Luno. Kot smo že poročali, bosta na Luno prvič poleteli tudi prva ženska in prva oseba, ki ni bele polti.
Da bi ljudje lahko na Luni tudi čim dlje bivali in raziskovali – dolgoročni cilj je namreč na Luni vzpostaviti posebno bazo, od koder bi lahko potekale tudi posebne misije na Mars – je treba vzpostaviti vso potrebno infrastrukturo, tudi posebno lunarno telekomunikacijsko mrežo, imenovano Lunanet. Ta naj bi po Nasinih razlagah delovala podobno kot internet na Zemlji, znanstvenikom pa bi nudila navigacijo, podporo, obvestila, možnost komuniciranja itd. Celotno razlago, kaj je Lunanet, si oglejte v spodnjem videu, ki ga je vesoljska agencija Nasa objavila na svoji spletni strani in YouTubu. Za delovanje te mreže bo treba vzpostaviti poseben, lunarni časovni pas, so jasni znanstveniki.
“Čas je ključni element,” je poudaril inženir navigacijskih sistemov Evropske vesoljske agencije (ESA) Pietro Giordano. Na srečanju, ki je prejšnji mesec potekalo v evropskem centru za raziskanje vesolja (ESTEC), so se strinjali, “da je pomembno in nujno opredeliti skupni lunarni referenčni čas, ki je mednarodno sprejet in na katerega se lahko sklicujejo vsi lunarni sistemi in uporabniki. Za dosego tega cilja smo si zdaj začeli prizadevati na mednarodni ravni,” so pojasnili.
Merjenje časa na Luni svojevrsten izziv
Misije na Luno so bile doslej časovno usklajene z Zemljo. To je veliko bolj zapleteno kot zgolj naravnati uro, tako da kaže pravi čas na novi lokaciji. Časovnice misij na Luno so doslej prenesli z Zemlje, pri čemer so se antene v globokem vesolju uporabljale za sinhronizacijo kronometrov vesoljskih ladij s kopenskim časom, hkrati pa so omogočale dvosmerno komunikacijo.
Tak način dela v razvijajočem se lunarnem okolju ne bo vzdržen, so poudarili znanstveniki. Evropska vesoljska agencija že razvija lunarni komunikacijsko-navigacijski sistem, ki bo sočasno na voljo več misijam. Velikopotezni načrti dolgoročnega bivanja oz. “kolonizacije” Lune namreč napovedujejo hkratno izvajanje več misij hkrati. Te bodo morale biti usklajene in si tudi deliti vse podatke. Ob raziskovanju Luninega površja bodo misije potrebovale infrastrukturo, predvsem učinkovito navigacijo. Osnova navigacije pa je čas. Na Zemlji poznamo 24 različnih časovnih pasov, navigacija, internet, bančništvo, letalstvo … delujejo na univerzalnem koordiniranem času (UTC). Po mnenju znanstvenikov bo podoben pristop treba uvesti tudi na Luni.
Kdaj bo zaživel Lunanet, še ni jasno. Prav tako ni jasno, kakšen naj bi bil ta novi časovni pas oziroma najverjetneje lunarni čas. “Stabilno merjenje časa na Luni bo svojevrsten izziv, saj bo treba upoštevati, da čas na Luni, pod vplivom gravitacije in hitrosti Luninega vrtenja, teče drugače,” je povedal Jörg Hahn iz Evropske vesoljske agencije. Na območju Luninega ekvatorja je dan dolg kar 29,5 zemeljskega dneva, vključno z mrzlimi štirinajstdnevnimi lunarnimi nočmi, pojasnjujejo pri ESI in dodajajo, da bo novi čas moral biti tudi praktičen z uporabniškega stališča. “Ko vzpostavimo delujoč časovni sistem na Luni, bomo lahko enako naredili tudi na drugih planetarnih destinacijah,” je povedal Bernhard Hufenbach iz Evropske vesoljske agencije.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje