Zakon o varstvu okolja rešuje problem odpadkov, a ga čaka še pot skozi parlament

Novice 08. Nov. 202106:02 > 09:371 komentar
Delite:
odpadki
Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Vlada je potrdila novi zakon o varstvu okolja. Gre za 260 strani dolg sistemski zakon, ki ureja to področje. S spremembo naj bi končno uredili sistem ravnanja z odpadno embalažo, kar pozdravljajo tudi v nevladnih okoljskih organizacijah. Opozarjajo pa na določila zakona o podnebnem skladu, s katerimi bi več deset milijonov subvencij namenili največjim industrijskim porabnikom energije in onesnaževalcem.

Po velikem vladnem neuspehu na referendumu o zakonu o vodah je Andrej Vizjak, ki so mu večkrat očitali, da je minister proti okolju in ne za okolje, prisluhnil nevladnim organizacijam. Večino njihovih predlogov, kaj bi bilo treba storiti za ureditev tega področja, je vključil v novi zakon, ki ga je sprejela vlada. Zakon tako, v nasprotju s prejšnjimi zakoni, ki so bili sprejeti v času vlade Janeza Janše, ne zmanjšuje vloge nevladnih organizacij v postopkih presoj vplivov na okolje in izdajanja okoljevarstvenih dovoljenj.

Zakon ima 312 členov in ureja številna področja, od odpadkov, izpustov toplogrednih plinov do ohranjanja biotske raznovrstnosti, v slovensko zakonodajo pa prenaša tudi nekatere evropske direktive. Eno najpomembnejših področij, ki naj bi jih z zakonom uredili, je področje odpadkov. Trenutno veljavni zakon ima namreč vrsto lukenj, zaradi katerih so podjetja za ravnanje z odpadno embalažo na sodišču dokazala, da za kupe, ki so se nabirali po vsej Sloveniji, niso odgovorni. Za odvoz in obdelavo odpadne embalaže smo tako že večkrat plačali davkoplačevalci, nazadnje lani, ko je bilo za interventni odvoz namenjenih okrog osem milijonov evrov v enem od protikoronskih zakonov, in to čeprav odpadke vestno ločujemo.

Ureditev v novem zakonu pozdravljajo v nevladnih organizacijah. “Zakon prinaša prepotrebno reformo proizvajalčeve razširjene odgovornosti, ki bo dokončno omejila pravna izigravanja, preprečila nadaljnje kopičenje odpadkov, bo bolj pravična za proizvajalce in manj škodljiva za okolje,” je zakon komentiral Jaka Kranjc iz organizacije Ekologi brez meja.

Zakon podpirajo tudi v Zbornici komunalnega gospodarstva pri GZS, ki jo vodi Sebastijan Zupanc. “Gre za prvi korak k odpravi 15 let trajajoče agonije nedelujočega sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti v Sloveniji, ki je rezultiral v kupih neprevzete odpadne embalaže. Tragedija je, da si slovenska gospodinjstva prizadevajo ločevati odpadke, ki potem ostanejo na nelegalnih skladiščih komunalnih podjetij in predstavljajo okoljsko, sanitarno in požarno tveganje za okolje,” so zapisali.

Doslej so proizvajalci izdelkov, ki so zapakirani v embalažo, lahko izbrali eno od šestih družb za ravnanje z odpadno embalažo in ji plačali embalažnino. Omenjena podjetja so delovala na trgu, novi zakon pa namesto njih predvideva zgolj eno organizacijo, ki bo delovala neprofitno. Zato, neuradno, v teh podjetjih nad novo ureditvijo seveda niso navdušeni.

Sredstva iz podnebnega sklada za onesnaževalce

Uvaja pa novi zakon tudi določilo, ki bi nekaj več kot desetim največjim industrijskim porabnikom energije in onesnaževalcem podelilo subvencijo za kritje stroškov električne energije. “Vlada s tem ukrepom nekaj več kot desetim podjetjem podeljuje subvencijo za nakup električne energije. To je še posebej problematično tudi zato, ker so isti onesnaževalci že deležni drugih ugodnosti, ki prav tako zmanjšujejo njihovo motivacijo za ukrepanje, med drugim dela brezplačnih emisijskih kuponov in oproščeni plačila dela prispevkov,” opozarjajo v nevladnih organizacijah Focus, Greenpeace Slovenija in Umanotera.

Gre za velika sredstva, saj bo v naslednjih dveh letih iz podnebnega sklada na voljo približno 430 milijonov evrov, od tega bi se kar četrtina lahko porabila za ta namen. “Namesto da bi v času podnebne konference v Glasgowu dobili vladno razglasitev konca premoga, dobimo predlog, da podarimo milijone tistim, ki v zrak spuščajo večje količine toplogrednih plinov in ki bi morali za svoje onesnaženje plačati. Za nameček, te milijone bi vzeli iz podnebnega sklada. To so milijoni, ki morajo iti v reševanje podnebne krize – v izolacijo stavb, nove kolesarske poti, investicije v sončno energijo in druge podobne ukrepe,” je povedala Katja Huš iz Greenpeacea.

Vprašanje, kako bo tako financiranje prispevalo k reševanju podnebne krize, torej zniževanju emisij ali prilagajanju na posledice podnebnih sprememb, čemur naj bi bil podnebni sklad namenjen, smo naslovili tudi na ministrstvo za okolje. Odgovor so nam obljubili za prihodnji teden.

Zakon mora skozi parlament

Zakon je vlada sprejela, zdaj čaka pot skozi parlament, na kateri pa se lahko še marsikaj zaplete. Iz izkušenj vemo, da lahko politične stranke z vlaganjem amandmajem zakone zelo spremenijo. Zaradi občutljive tematike okolja in interesov pa se bo nedvomno pri poslancih oglasilo tudi veliko lobistov.

Kdaj bo zakon obravnavan, še ne vemo. V zakonodajnem postopku je namreč tudi predlog zakona o odpadkih, ki ga je septembra v parlamentarno obravnavo vložila Slovenska nacionalna stranka (SNS) s prvopodpisanim Zmagom Jelinčičem, dva zakona s podobno tematiko pa ne moreta biti hkrati na poslanskih klopeh.

Do Jelinčičevega predloga zakona so kritični v nevladnih okoljskih organizacijah. Poslance so pozvali, naj ta predlog zakona zavrnejo. “Jelinčičev predlog je napisan na kožo družb za ravnanje z odpadno embalažo, ki imajo od sedanjega kaosa največ koristi,” je ob vložitvi zakonodajnega predloga opozoril Uroš Macerl iz Eko kroga.

Komentari

Vaš komentar