Okoljski minister Andrej Vizjak je v odzivu na posnetke, na katerih tajkunu Bojanu Petanu domnevno svetuje, kako se izogniti plačilu davkov, dejal, da gre za poskus njegove likvidacije s položaja ministra za okolje v povezavi z zakonom o varstvu okolja. "Doslej je še vedno odpadkovna mafija likvidirala ministre, ki so bili na položaju, ko so predlagali nekaj, kar jim poslovno ne ustreza. Ta zmanipulirana lepljenka je tudi plod sodelovanja Odlazka in njegovega imperija, ki se ukvarja tudi s smetmi," je dejal. Preverili smo, kaj piše v novem zakonu.
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je posnetek označil za zmanipulirano lepljenko, ki je po njegovem plod sodelovanja podjetnika Martina Odlazka in “njegovega imperija, ki se ukvarja tudi s smetmi”. Dodal je, da zakon o varstvu okolja, ki ga podpirajo tudi nevladne organizacije, pomeni konec velikim dobičkom te smetarske mafije, “ko smo z državnimi desetinami milijonov še lani pospravljali odpadke iz skladišč izvajalcev javnih služb”. Dejal je, da si sicer ne zna drugače predstavljati, kako bi v javnost ravno zdaj, ob posredovanju tega zakona na vlado, prišel 14 let star posnetek oziroma po njegovih besedah lepljenka nekih izjav.
Novi zakon o varstvu okolja (ZVO-2) naj bi bil predvidoma prihodnji teden sprejet na vladi, so včeraj sporočili z ministrstva za okolje in prostor. Predlog zakona med drugim spreminja dozdajšnjo ureditev na področju ravnanja z odpadno embalažo.
Medtem ko je do zdaj v sistemu delovalo šest družb za ravnanje z odpadno embalažo (Interseroh, Slopak, Surovina, Embakom, Dinos in Recikel), novi zakon predvideva, da bo za vso embalažo določena zgolj ena neprofitna organizacija, ki bo v imenu proizvajalcev iskala najugodnejše ponudnike, ki bodo nato predelali odpadke.
Gre za ureditev sistema t. i. proizvajalčeve razširjene odgovornosti oziroma pravila “onesnaževalec plača”, ki velja v Evropski uniji. Ta pomeni, da je tisti, ki da embalažo na trg (na primer proizvajalec pijač, ki te pakira v plastenke), odgovoren za embalažo tudi, ko ta postane odpadek.
Trg z odpadno embalažo je vreden dobrih 20 milijonov evrov. Deli si ga šest družb za ravnanje z odpadno embalažo: Interseroh, Surovina, Slopak, Dinos, Embakom in Recikel.
Interseroh je del nemške skupine Alba, enega največjih reciklažnih podjetij v Evropi.
Podjetje Surovina je leta 2019 od Gorenja kupil Izet Rastoder in je v lasti podjetja Rastoder.
Slopak je v lasti trgovskih, pijačarskih in živilskopredelovalnih podjetij, med njimi Pivovarne Laško Union, Radenske, Fructala in Mercatorja.
Dinos je v lasti mednarodne korporacije Scholz International, ki je v lasti kitajske skupine Chiho Environmental Group, največje kitajske družbe za reciklažo kovin.
Embakom je v večinski lasti podjetja Komteks, ki je v lasti družine Komac. Manjšinski delež (12 %) ima ljubljanska VO-KA Snaga.
Recikel je v lasti družbe Lepenka iz Tržiča, ki je v več kot 96-odstotni lasti družbe Salomon. V Salomonu ima 45 % DUTB (slaba banka), 55 % pa Dolenjski list. Dolenjski list je v lasti podjetja Eurofit, ki je v lasti družine Odlazek.
Do zdaj so proizvajalci izdelkov, ki so zapakirani v embalažo, lahko izbrali eno od zgoraj omenjenih družb za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) in ji plačali embalažnino, DROE pa je oziroma naj bi poskrbela za obdelavo odpadne embalaže, torej za recikliranje oziroma sežig. Omenjena podjetja so delovala na trgu, novi zakon pa namesto njih predvideva zgolj eno organizacijo, ki bo delovala neprofitno.
Trenutno veljavni sistem ima vrsto pomanjkljivosti. Odpadne embalaže, ki je – potem ko smo jo prebivalci oddali v zabojnike za ločeno zbiranje – pristala na komunalah, je bilo količinsko bistveno več, kot je bilo zanjo vplačanih embalažnin. Družbe za ravnanje z odpadno embalažo so tudi na sodišču dokazale, da za kupe odpadne embalaže, ki so se nabirali po vsej Sloveniji, niso odgovorne. Za odvoz in obdelavo teh odpadkov smo tako že večkrat plačali davkoplačevalci, nazadnje lani, ko je bilo za interventni odvoz namenjenih okrog osem milijonov evrov v enem od protikoronskih zakonov.
Dokaz, da trenutni sistem ravnanja z odpadno embalažo ne deluje, je, da se ta tudi letos kopiči. V prvi polovici letošnjega leta se je pri komunalnih podjetjih nabralo več kot 9.000 ton embalaže, ki je DROE nočejo odpeljati.
Na poslanskih klopeh tudi Jelinčičev zakon
Ureditev, ki jo predvideva novi zakon o varstvu okolja, podpirajo tudi okoljske nevladne organizacije.
Kdaj bodo novi zakon obravnavali poslanci, še ni jasno. V zakonodajnem postopku je namreč tudi predlog zakona o odpadkih, ki ga je septembra v parlamentarno obravnavo vložila Slovenska nacionalna stranka (SNS) s prvopodpisanim Zmagom Jelinčičem, dva zakona s podobno tematiko pa ne moreta biti hkrati na poslanskih klopeh.
Do Jelinčičevega predloga zakona so kritični v nevladnih okoljskih organizacijah. Poslance so pozvali, naj ta predlog zakona zavrnejo. “Jelinčičev predlog je napisan na kožo družb za ravnanje z odpadno embalažo, ki imajo od sedanjega kaosa največ koristi,” je ob vložitvi zakonodajnega predloga opozoril Uroš Macerl iz Eko kroga.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje