Ob zaključku leta se hitro izgubimo v veselju in pričakovanjih, pomembno pa je, da ob tem ne pozabimo na tiste, ki tudi v teh dneh potrebujejo našo pomoč. In ker je to ravno čas darovanja in zahvalnosti, lahko o tem podučimo tudi naše najmlajše. A potreben je pravilen pristop.
#1 Začnite zgodaj
Na univerzi v Indiani so pred leti izdali zanimivo študijo o vpeljevanju otrok v svet dobrodelnosti preko plemenite izkušnje radodarnosti. Otroci namreč znajo biti že v zelo zgodnjih fazah otroštva radodarni. V pozitivno noto radodarnosti jih lahko vpeljemo na različne načine, primerne njihovi starosti – za prijatelja ali sorodnika naj na primer izdelajo risbico, ki jih bo razveselila ali pa pomagajo pospraviti skupni prostor v domu.
Ko so otroci starejši, se jim lahko predstavi koncept dobrodelnosti v smislu donacij dobrodelnim organizacijam. Kot v knjigi Money Minded Families svetuje avtorica Stephanie Mackara, se otroku lahko predlaga, da od svoje žepnine delček (recimo 5 ali 10 odstotkov) vedno prihrani za pomoč ljudem v stiski.
#2 Veliko se skriva v pogovoru
Raziskava inštituta Women’s Philantrophy Institute iz leta 2013 zaključuje, da se kar 20 odstotkov otrok staršev, ki se doma veliko pogovarjajo o dobrodelnosti, tudi sami potem z vrstniki pogovarjajo o dobrodelnosti. Zato so pogovori o dobrodelnih aktivnostih pomemben del razvoja otrokove radodarnosti in posledično vključevanja v dobrodelnost.
V teh pogovorih se lahko osredotočamo na prednosti radodarnosti, na čustvene komponente dobrodelnosti ali pa na primere dobre prakse, ki jih imamo na razpolago v našem okolju. Dober primer je recimo nedavna akcija NLB Skupine, kjer so zaposleni sami predlagali in z glasovanji izbrali različna društva in humanitarne organizacije, ki jim bodo ob koncu leta namenili več kot 500.000 evrov. V sklopu te akcije bodo tako sredstva namenili društvu Junaki 3. nadstropja (društvo staršev otrok, obolelih za rakom), pa Zvezi prijateljev mladine in Živalskemu vrtu in Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana. Z vsemi temi organizacijami se bodo tudi vaši otroci enostavno identificirali in razumeli, zakaj jim ljudje in podjetja želijo pomagati.
Ko otrok bolje razume idejo dobrodelnosti, bo to dejanje ponotranjil in ga začel sprejemati kot del lastne identitete. Kot še poudarjajo strokovnjaki, je zato pomembno, da se tudi otroku dovoli artikulirati, kako razume dobrodelnost in kje morda celo sam recimo opaža, da bi bilo potrebno pomagati.
#3 Bodite vzor
Kasnejša študija inštituta Women’s Philantrophy iz leta 2018 je razkrila še en zanimiv podatek – kar 80,5 odstotkov otrok staršev, ki so aktivni v dobrodelnosti, je potem sledila po teh stopinjah v odraslih letih. Pogovor je potemtakem le prvi korak, ki pa ga je potrebno dopolniti tudi z dejanji.
Veliko bolj oprijemljivo je, če je dobrodelnost vezana na domače, poznano okolje. Podobno potrjujejo tudi pri NLB Skupini, kjer so z dobrodelno akcijo želeli pomagati, vplivati in izboljšati kakovost življenja prav tu, kjer so doma – v svojem bližnjem okolišu. »Tu so naše družine, prijatelji, sodelavci, sosedje, športniki, za katere navijamo, gostilničarji, ki vedo, kako pijemo kavo … Tukaj lahko dihamo s polnimi pljuči, ustvarjamo, doživljamo vzpone in padce, tkemo vezi,« so zapisali ob tej priložnosti.
Kot še povedo strokovnjaki, so otroci izredno vizualni; zapomnijo si stvari, ki jih vidijo in zaznajo, zato naj tudi sami sodelujejo pri dobrodelnosti. Tako bodo dejanje dobrodelnosti lahko ozavestili in ga potem, z redno prakso, razumeli kot običajni del življenja njihovih staršev.
