Priprave na upokojitev: Kaj sledi po “medenih tednih”?

Gospa metalka
Foto: Nika Hölcl Praper

Raziskave kažejo, da se večina ljudi veseli odhoda v pokoj, ko bodo končno imeli več časa zase. Hkrati pa veliko ljudi po upokojitvi doživi "streznitev", spopadejo se s praznino, ki jo je prej zapolnjevalo poklicno življenje, in zavedanjem lastne minljivosti. Z upokojitvijo človek izgubi številne družbene vloge in stike, ki so predstavljali strukturo njegovega vsakdana. Hkrati odhod v pokoj pogosto pomeni drastično poslabšanje ekonomskega položaja, saj se osebni prihodki pri večini praviloma prepolovijo. Upokojenci si morajo z manj denarja sami zapolniti več časa in v družbi, ki jih še vedno pogosto odriva na rob, poiskati nov smisel življenja. Številni se zaradi tega znajdejo v stiski. Ena od rešitev je priprava na upokojitev, ki bi ljudi ustrezno pripravila na enega najbolj stresnih prehodov v življenju. Številni strokovnjaki so prepričani, da bi morali to urediti na sistemski ravni. Ena od zamisli je, da bi priprava na upokojitev postala pravica iz delovnega razmerja, kot je to denimo urejeno v Franciji.

Obdobju “medenih tednov” po upokojitvi, ko ljudje uživajo v na novo pridobljeni “svobodi”, v obilici prostega časa, velikokrat sledi streznitev. Veliko upokojencev ugotovi, da je njihovo življenje bolj prazno, da pogrešajo svoje nekdanje družbene vloge, da so ostali sami in osamljeni.

“Glede na raziskave se delovno aktivni ljudje srednje generacije večinoma veselijo upokojitve, ker jo dojemajo kot čas, ki ga bodo lahko namenili sebi, dejavnostim, za katere ob zaposlitvi nimajo časa,” pravi dr. Jana Mali, profesorica na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani. “Če pa te ljudi po nekaj letih upokojitve vprašate po njihovih izkušnjah, bodo odgovori večine nekoliko drugačni. Večkrat je prisotno razočaranje, saj se dejansko stanje pogosto ne ujema s predstavami in načrti.”

upokojenci
Slika je simbolična (BOBO)

Če se temu občutku pridružijo še starostne zdravstvene težave, je to lahko velika preizkušnja. Pravzaprav ta občutek velikokrat tudi povzroči zdravstvene težave. “Podatki kažejo, da se v prvem letu in pol po upokojitvi poveča število srčnih infarktov in depresije. Za številne ljudi je privajanje na nov življenjski slog, na novo družbeno vlogo, zelo stresno,” pravi dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš z NIJZ.

Zato je bistvo predupokojitvenih priprav preprečiti občutek praznine po koncu “medenih tednov” in negativne posledice, ki ga velikokrat spremljajo.

Na NIJZ so že leta 2018 izdali poročilo o koristnosti priprav na upokojitev in pozvali k njihovi sistemski ureditvi, po kateri bi bile dostopne vsem, saj “prispevajo k povečevanju pričakovanih zdravih let življenja, /…/ z vidika skupnosti in države povečujejo družbeno kohezivnost, prispevajo k zmanjševanju bremena bolezni in stroškov dolgotrajne oskrbe ter povečujejo človeški ter posredno socialni in ekonomski kapital”.

Več časa in manj denarja

Upokojitev je velika življenjska prelomnica, poudarja dr. Jana Mali. “Ne gre samo za opustitev delovnega mesta. Gre za sprejetje nove družbene vloge, novega statusa. Spremeni se ritem življenja, ki ga pri sodobnem odraslem človeku odločilno določa zaposlitev. In vsak posameznik si mora ritem življenja vzpostaviti na novo.”

Velike spremembe se lahko zgodijo tudi na področju socialnih stikov. “Nekdo, ki je vse življenje svojo socialno mrežo gradil predvsem na delovnem mestu, po upokojitvi ostane praktično sam. In potrebna sta usmerjen trud, napor za graditev novih poznanstev, novih prijateljstev.”

upokojenci
Žiga Živulovič jr./Bobo

Prav tako se z upokojitvijo spremeni ekonomski položaj človeka. Pokojnine so namreč praviloma precej nižje od plače. “Včlanjevanje v razne klube in društva – to je z vidika iskanja novih socialnih stikov izjemno priporočljivo – je hkrati tudi plačljivo, na kar je treba računati pri načrtovanju porabe finančnih sredstev.”

Samski upokojenci so med družbenimi skupinami z največjim tveganjem revščine, ta pa za seboj prinese nezmožnost upoštevanja vseh ostalih nasvetov za izpolnjujočo upokojitev, kot sta zdrava prehrana in aktiven življenjski slog.

Osnovna naloga priprave na upokojitev je osmisliti vlogo človeka kot upokojenca. “Družba to obdobje življenja žal še vedno dojema kot nepomembno. Status upokojenca dojemamo drugače kot status delovno aktivnega člana družbe,” opozarja dr. Mali.

Upokojitev kot sprememba identitete

Bistvo priprav na upokojitev je priprava na pasti tretjega življenjskega obdobja. Tematike naj bi v osnovi zajemale informacije upravljanja financ in nepremičnin, spodbujanje zdravega življenjskega sloga, prikaz možnosti za opravljanje plačanega ali prostovoljnega dela, informacije o strukturiranju in dejavnem preživljanju prostega časa in učenje veščin ohranjanja socialne mreže.

upokojenci
Srdjan Živulović /Bobo

“Na vse ostale prehode v življenju nas pripravljajo,” pravi andragoginja dr. Dušana Findeisen z Univerze za tretje življenjsko obdobje. “Preden smo šli v šolo, so nas pripravljali na vstop v šolo. Pripravljajo nas na prvo zaposlitev, morda nam dodelijo tudi mentorja. Pripravljajo nas na vlogo starša … na upokojitev redko.”

A ravno upokojitev je med vsemi življenjskimi prehodi največja sprememba. “Gre za izrazito spremembo identitete. Nanjo vplivajo stereotipi, vpliva celotno družbeno okolje, vpliva politika, ki nenehno poudarja meje med delovno aktivnim in delovno neaktivnim obdobjem in prebivalstvom. Normalno pa bi bilo, da bi človek nadaljeval svoje življenje brez večjih pretresov.”

Velik problem je denimo strukturiranje časa po upokojitvi. “Veliko naših študentov nam pove, kako pomembno je zanje, da imajo neko zadolžitev, smiselno dejavnost, okoli katere si lahko strukturirajo življenje. To je ena od temeljnih psihosocialnih potreb slehernega med nami.”

Prav tako je po upokojitvi po njenem mnenju potreben usmerjen napor za obnovitev starih in graditev novih odnosov.

Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje so pionirji na področju priprav na upokojitev v Sloveniji, saj so prve izobraževalne programe s tovrstnimi vsebinami uvedli že leta 1986.

“Predupokojitveno izobraževanje ni zgolj informiranje, podajanje dejstev o ravnanju s financami, dednem pravu, skrbi za zdravje ipd.,” poudarja Dušana Findeisen. “To je izobraževanje za veliko spremembo, priprava na osmišljanje življenja po upokojitvi, iskanje novih vsebin, obnavljanje starih in tudi vzpostavljanje novih odnosov.”

Slovenska vojska kot zgled

Pripadniki Slovenske vojske se priprav na upokojitev, ki jih organizira ministrstvo za obrambo, lahko udeležujejo že od leta 2005. Njihove predupokojitvene priprave veljajo za zgodbo o uspehu, ki jih kot zgled navajajo številni strokovnjaki. Udeležijo se jih lahko vsi vojaki, ki so tik pred upokojitvijo ali pa so se pred kratkim upokojili, zraven so vabljeni tudi njihovi partnerji.

“Biti vojak je specifičen poklic, je način življenja, vojaki pa se v povprečju upokojujejo nekaj let pred splošno populacijo. To pomeni, da so ob odhodu v pokoj še zelo vitalni, zato smo zaznali potrebo po pomoči pri prehodu v pokoj,” nam pove Franc Kokalj iz Direktorata za obrambne zadeve.

“Gre predvsem za pomoč pri osmislitvi novega časa. Iz institucije, kjer je bil čas strogo strukturiran, določen, namreč z odhodom v pokoj pridobijo ogromno prostega časa.”

Prvi seminarji so bili enodnevni, potekali so kar v prostorih ministrstva v Ljubljani. Sčasoma pa so jih podaljšali in prestavili v bolj neformalno okolje. Danes organizirajo 5-dnevne seminarje v namestitvah ministrstva za obrambo, bodisi na Pokljuki bodisi na Debelem Rtiču, ki se štejejo v delovni čas.

Zanimanje je veliko, seminarjev se po Kokaljevih besedah udeleži približno 90 odstotkov upravičencev. Od leta 2019 se jih lahko udeležijo tudi upravni delavci ministrstva za obrambo.

“Eden ključnih namenov je srečanje z ljudmi v podobni situaciji, da lahko sami vzpostavijo socialne stike in izmenjujejo izkušnje, mnenja,” pravi Kokalj. “Predavajo pa strokovnjaki z različnih področij, od financ do družinskih razmerij.”

Ob tem s pomočjo upokojenskih društev omogočajo tudi redno srečevanje upokojenih pripadnikov vojske in po potrebi tudi pomagajo njim ali njihovim družinam.

Je pa ob tem treba vedeti, da je program predupokojitvenih priprav vojakov, ki velja za zgled, nastal tudi kot odziv na dokaj kruto prakso upokojevanja v Slovenski vojski. Vojaki namreč, ko izpolnijo enega od pogojev za starostno upokojitev, morajo v pokoj.

Vojaki
Bor Slana/BOBO

Številni se zato upokojijo z odporom, z občutkom, da jih mečejo iz službe, čeprav se sami še vedno počutijo sposobne in pripravljene za opravljanje nalog. Pa tudi njihova pokojnina je zato pogosto nižja, kot bi lahko bila.

Tudi policija po poti vojske

– Policija pripravo na upokojitev organizira od leta 2016. Delavnica, ki jo izvaja Policijska akademija, je namenjena javnim uslužbencem policije in ministrstva za notranje zadeve, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev. Kot so nam povedali na policiji, se je letos na usposabljanje prijavilo več kot 350 bodočih upokojencev.

– Ministrstvo za javno upravo oziroma njegova Upravna akademija je uvedla nov sklop izobraževanj “Za seniorje”, katerih del je namenjen tudi pripravam na upokojitev, osrednji fokus pa je namenjen prilagajanju starajoči se delovni sili – povprečna starost v javni upravi je več kot 45 let. Prijavijo se lahko vsi javni uslužbenci v državnih organih in organih lokalnih skupnosti.

– Društvo upokojenih pedagoških delavcev ob podpori ministrstva za izobraževanje, znanost in šport od leta 2017 organizira posebne predupokojitvene seminarje za učitelje.

– Za splošno populacijo poleg Univerze za tretje življenjsko obdobje programe priprave na upokojitev ponuja tudi Inštitut Antona Trstenjaka.

Podaljševanje delovne dobe kot priprava na upokojitev

Oblikovanje programov za pripravo na upokojitev je eden od ukrepov, navedenih v leta 2017 sprejeti državni strategiji za spopadanje s staranjem prebivalstva. “Strategiji dolgožive družbe bi morali slediti akcijski načrti za posamezna področja, tudi za priprave na upokojitev, a se je na tem koraku ustavilo,” pravi Andreja Mezinec z NIJZ. “Vsekakor bi bilo dobro, da bi bile priprave na upokojitev pravica iz delovnega razmerja. Delodajalci imajo sicer že danes prek zakona o zdravju na delovnem mestu zakonsko podlago za izvajanje tovrstnih aktivnosti. Je pa priprava sistemske rešitve zaradi raznolikosti ljudi, ki odhajajo v pokoj, zelo zahtevna.”

Predupokojitvene priprave obljublja tudi koalicijska pogodba trenutne vlade. “Vsem delavcem moramo omogočiti postopen prehod v upokojitev ter aktivno vključevanje v predupokojitvene programe.”

upokojenci
Slika je simbolična (Žiga Živulović jr. /Bobo)

A ko smo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vprašali o konkretnih načrtih na tem področju, so nam odgovorili, da financirajo številne projekte s področja aktivnega in zdravega staranja, ki so “namenjeni ozaveščanju delodajalcev, delavcev in splošne javnosti o demografskih izzivih in potrebnih prilagoditvah nanje, odpravi negativnih stereotipov o starejših zaposlenih ter aktivnemu vključevanju vseh ciljnih skupin za prevzemanje odgovornosti za aktivno in zdravo staranje”.

Skrb za reševanje problema starajoče se delovne sile je očitno zasenčila skrb za priprave na upokojevanje.

Dejansko sicer tudi Dušana Findeisen poudarja, da predupokojitveno izobraževanje ne bi smelo biti samo izobraževanje o zaključku delovne kariere, temveč tudi priložnost za razmislek o njenem morebitnem podaljšanju. “V našem okolju se predupokojitveno izobraževanje pogosto dojema kot – ‘odpisali so me’.”

Postopna upokojitev omogoča blažji prehod v novo življenjsko obdobje in podaljša čas, ki je na voljo za prilagoditev. “V zakonodaji imamo zdaj mehanizme, ki ljudi spodbujajo k postopnemu prehodu v upokojitev.”

Da bi se morali bolj posvečati možnosti postopnega upokojevanja, meni tudi dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš.

Možnosti za postopno upokojevanje

Kot nam povedo na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, lahko človek ob delni upokojitvi izbira med različnimi obsegi vključenosti v pokojninsko zavarovanje. “Lahko se odloči za nadaljnje delo od 2 ur dnevno do 7 ur dnevno. V enakem razponu ur se lahko vključijo v zavarovanje tudi tisti, ki so že polno upokojeni in prejemajo starostno oziroma predčasno pokojnino, pa se odločijo za reaktivacijo.”

Zakon o delovnih razmerjih določa:

198. člen ZDR

Kdor je vključen v zavarovanje za manj kot polni delovni čas in vsaj 2 uri dnevno, prejema pokojnino glede na sorazmerni del obsega zavarovanja.

“Ko se upokojite, vaše znanje naenkrat ni več verodostojno”

Pri morebitnem oblikovanju sistemske ureditve predupokojitvenega izobraževanja je ključno, da bi šlo za pravico, ne obveznost, in da bi bila pravila glede vsebin in izvedbe dovolj fleksibilna, da bi zajemala različne potrebe različnih poklicnih profilov. “Dolgoletni negovalki v domu za starejše denimo ni smiselno na dolgo in široko razlagati o značilnostih življenja v domu za starejše,” poudarja dr. Jana Mali.

Napačno bi tudi bilo, da bi zgolj vnaprej predpisali “lekcije”, ki naj bi jih bili deležni ljudje pred upokojitvijo. “Najprej je treba ljudi vprašati, kaj točno potrebujejo, kakšnih vsebin priprave na upokojitev si želijo, nato pa spremljati njihovo zadovoljstvo z vsebino in jo po potrebi prilagajati.”

upokojenci
Borut Živulović / BOBO

Najbolje pa bi seveda bilo, če bi se kot družba spremenili do te mere, da priprave na upokojitev niti ne bi bile potrebne. Da bi se med drugim otresli škodljivih stereotipov in starejše sprejeli kot enakovreden del družbe.

“Eden najbolj škodljivih stereotipov je, da čim se upokojite, vaše znanje ni več verodostojno. Kar je smešno – mlad človek na začetku karierne poti, brez izkušenj, je naenkrat bolj verodostojen kot nekdo, ki je celotno poklicno življenje pridobival izkušnje,” opozarja Dušana Findeisen. “Prav tako škodljivi stereotipi so, da se starejši težko učijo in da je zanje vse dobro, da so godrnjavi…”

Segregacija upokojencev

S tem, ko toliko dejavnosti organiziramo izključno za upokojence, ločeno od predstavnikov ostalih generacij, po mnenju Jane Mali delamo napako. “Danes se meje med različnimi starostnimi skupinami brišejo. Upokojenci se denimo vse bolj množično udeležujejo tudi športnih prireditev, kot je Ljubljanski maraton, in dokazujejo, da so lahko fizično aktivni tudi v visoki starosti.”

Spremeniti se mora stereotipna predstava o upokojenki kot babici s predpasnikom na gugalniku. “Kot družba imamo zastarela pričakovanja, kako naj bi bili stari ljudje videti, kako naj bi se obnašali. Nič nenavadnega ne bi smelo biti, če je upokojenka oblečena v moderna oblačila, če se upokojenci udeležujejo rock koncertov. Postati morajo normalen del našega vsakdanjega življenja, ne bi jih smeli odrivati iz naših življenj in v ’dejavnosti za upokojence’.”

metalka Linda
Nika Hölcl Praper

Gospa Linda je doma na severu Nemčije, na letošnji festival metal glasbe MetalDays v Tolmin pa jo je pripeljal sin. To je bilo njegovo darilo za njen 80. rojstni dan.

Če bi bili upokojenci bolj vključeni v naša življenja, bi to po njenem mnenju pripomoglo tudi k naši pripravi na upokojitev, ker bi lahko videli, da obstaja tudi življenje po zaposlitvi.

Bistvo vsega tega pa je, pravi Jana Mali, da je treba življenju v obdobju po upokojitvi dati neko vrednost. “Ta del življenja bi moral postati vrednota. Trenutno naša družba ceni predvsem mladost in produktivnost, upokojence pa obravnavamo kot ločen del sistema, čeprav s svojim neplačanim delom zelo veliko prispevajo k delovanju in sožitju družbe kot celote.”