Kaj država hrani v skladiščih, kako poteka obnavljanje žita, je zalog dovolj, da tudi v primeru hujše krize ne bomo lačni? Ko ves svet govori o prihajajoči krizi, posledicah vojne v Ukrajini, podnebnih sprememb, energetski krizi, recesiji ... smo šli v blagovne rezerve; državno shrambo, ki naj bi skrbela, da je v državi ves čas na zalogi vse, kar nujno potrebujemo za preživetje, če se zgodi najhujše.
Blagovne rezerve so nekakšna državna shramba hrane in drugih osnovnih življenjskih potrebščin, bile naj bi zadnji branik države, ki se po navodilih vlade aktivira v primeru najhujših kriz in nesreč, kot so tržno neravnovesje, naravne nesreče ali druge nesreče večjega obsega, vojna v Sloveniji … V blagovnih rezervah naj bi država hranila vse, kar nujno potrebujemo za preživetje, kar pomeni, da naj bi bili nemoteno oskrbovani tudi v primeru hujših naravnih nesreč, vojn in epidemij.
Aljaž Uršej/N1
Nazadnje so se večje količine blagovnih rezerv sproščale med epidemijo covida-19, pred tem pa tudi v času povečanih migracij, ko so sproščali zaloge mleka in vode, ter ob žledu leta 2014, so nam povedali na zavodu. Če se zgodi kriza, se lahko zaloge sprostijo praktično čez noč, v najnujnejših primerih celo takoj.
V splošnem bi blagovne rezerve lahko razdelili na živilski in neživilski del. V prvega spadajo pšenica in proizvodi iz nje (moka, testenine), koruza, rž, riž, sladkor, olje, sol, voda, trajno mleko in mleko v prahu, sir, meso in nekateri drugi izdelki.
V neživilski del pa spadajo zdravila za ljudi in živali, proizvodi za osebno in kolektivno zaščito ter energenti (bencin, letalska goriva, plinska olja, motorna olja, utekočinjeni naftni plin). Vse to država hrani v blagovnih rezervah.
Natančnih količin zalog po zakonu o tajnih podatkih ne smejo razkrivati, so nam pojasnili v zavodu in na ministrstvu za gospodarstvo.
Zaradi vojne povečana količina dela
Da bi preverili, kako je z blagovnimi rezervami, kakšno je stanje, kako jih skladiščijo … smo že pred nekaj tedni zaprosili za dostop do skladišč in za pojasnila ter odgovore na nekatera vprašanja. Ta četrtek smo se tako na sedežu Zavoda za blagovne rezerve Republike Slovenije dobili z vršilcem dolžnosti direktorja zavoda mag. AndrejemKužnerjem in vodjo Sektorja za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov mag. MarkomNaraločnikom.
Kot je dejal Kužner, imajo trenutno ogromno dela. “Zdaj so težki časi zaradi vojne (v Ukrajini, op. a.), zadeve so se zaostrile za celotno gospodarstvo, podjetja imajo težave, in to se odraža. Prej so bila medicinsko-tehnična sredstva problem, sedaj pa je lahko problem vse. Od vojne imamo veliko dela na vseh področjih,” je rekel in hkrati zagotovil, da je Slovenija pripravljena na krizne situacije.
Aljaž Uršej/N1
V. d. direktorja Andrej Kužner je sicer vodenje zavoda kot vršilec dolžnosti direktorja prevzel sredi novembra lani, ko je s položaja odstopil direktor zavoda TomiRumpf. 31. maja letos pa ga je za direktorja dan pred potrditvijo nove vlade imenovala prejšnja vlada (za naslednja štiri leta, in sicer od 16. novembra 2022 do 15. novembra 2026.)
Od julija v zavodu poteka tudi obnavljanje pšenice, kar pomeni, da te dni vsaj nekaj tovornjakov dnevno v skladišča pripelje svežo pšenico. Vsako leto morajo namreč obnoviti približno 25 odstotkov žita, je povedal Naraločnik. To pomeni, da del starejše pšenice odpeljejo, nazaj pa pripeljejo enako količino sveže.
Žita, ki ga odpeljejo, ne vržejo stran, zanj poskrbijo pogodbeni partnerji, ki za Zavod obnavljajo pšenico – torej, poskrbijo za celoten proces odvoza starega in dostave novega žita. “Gre predvsem za mlinsko predelovalna podjetja ali pa za trgovce z žiti. Mlinsko predelovalna podjetja predvidoma pšenico porabijo za slovenski trg, trgovci z žiti pa jo predvidoma po svojih prodajnih kanalih prodajo naprej. Zavod s tem sicer nima ničesar,” so postopek po odvozu pojasnili na Zavodu.
Dogovorili smo se, da stanje zalog in potek obnove pšenice v enem od skladišč pogledamo tudi na terenu.
Aljaž Uršej/N1
Skladišče zgodovinskega pomena
Odpeljali smo se proti gotovo najbolj ikoničnemu simbolu blagovnih rezerv, silosu v ljubljanskem Zalogu, ki je tam že od davnega leta 1949. Vse od takrat služi enakemu namenu.
Čeprav je danes to najmanjši silos v lasti zavoda – za primerjavo: je vsaj desetkrat manjši od silosa podjetja Žito, ki se globoko v nebo dviga v ljubljanskem BTC – ima poseben zgodovinski pomen, zato je tudi spomeniško zaščiten kot stavbna kulturna dediščina. Čeprav je viden z marsikaterega okoliškega hriba, redkokdo ve, kaj se za njegovimi zidovi skriva.
Aljaž Uršej/N1
Veliko stvari, ki se dogajajo v zavodu, mora namreč po zakonu o tajnih podatkih ostati skritih pred javnostjo, zatrjujejo na zavodu.
Lokacije več kot 200 skladišč po Sloveniji so zato tajne, prav tako ne smejo razkriti količin posameznih rezerv, so pojasnili na zavodu in zapisali tudi na ministrstvu za gospodarstvo. Javno znan je le podatek o zalogah naftnih derivatov, ki jih je v skladu z evropsko pogodbo za 90 dni.
Na spodnjih fotografijah je nekaj primerov skladišč v lasti blagovnih rezerv.
Zavod RS za blagovne rezerve
Foto: Zavod RS za blagovne rezerve
Zavod RS za blagovne rezerve
Zavod RS za blagovne rezerve
Zavod RS za blagovne rezerve
Ali danes pričakujete še kakšne kamione s pšenico, je direktor vprašal enega od zaposlenih, ko smo prispeli na lokacijo skladišča. Odvrnil je, da jih je precej prišlo že zjutraj, a kakšen bi morda še lahko prišel.
Čakali smo torej na tovornjak z žitom, medtem pa si ogledali prvo skladišče, veliko trinadstropno halo v neposredni bližini silosa. Skladišče smo si ogledali v spremstvu Kužnerja in vodje tehnične službe dr. BoštjanaKlofutarja.
Aljaž Uršej/N1
Začasna bolnišnica, maske in presenetljiv vonj
Veliko, temno halo je razsvetlila luč. Na velikih stelažah v več dolgih vrstah vidimo vzmetnice in škatle, na katerih med drugim piše: postelja za lažje poškodovane. Gre za posamezne dele začasne oziroma poljske bolnice, ki lahko zagotovi 120 postelj, in ki je bila v času covida postavljena v vojašnici Edvarda Peperka na Letališki cesti v Ljubljani, je pojasnil Klofutar.
Aljaž Uršej/N1
Posamezne dele poljske bolnice še skladiščijo, saj čakajo na nove bokse. Poleg delov bolnišnice je tam tudi različna zaščitna oprema, a ne maske. Te so zdaj v drugem nadstropju.
Ko smo se vzpenjali po sivem stopnišču, bi pričakovali zatohel vonj kot v starejših halah, a tu je dišalo, vonj je bil svež. “Diši pa tako zelo lepo, ker smo včasih, v 70. letih, tu hranili tudi pralni prašek …” je pojasnil Klofutar. “Banane, kave, pralni prašek, takrat je tega primanjkovalo. Nekoč smo tu imeli shranjen celo krompir.”
V drugem nadstropju smo znova vstopili v veliko, odprto halo, v njej so škatle z zaščitnimi maskami, ki jih sicer hranijo v skladiščih po vsej Sloveniji, nam je pojasnil Kužner. Klofutar pa je pokazal na majhna okna, ki obdajajo halo: zatemnjena so, da embalaža ne bi bila toliko pod vplivom UV-svetlobe in bi dlje zdržala, je povedal.
Aljaž Uršej/N1 Aljaž Uršej/N1
Po Kužnerjevih besedah je zalog zaščitne opreme v primerjavi z obdobjem na začetku epidemije dovolj, razmere pa “niti približno niso takšne kot leta 2020”. “Takrat je bilo treba opremo nabaviti čez noč, zdaj smo imeli za to dovolj časa, zato ni skrbi. Vzpostavile so se tudi nove nakupno-nabavne poti, kar pomeni, da je blaga v Evropi v nasprotju z letom 2020 dovolj. Tudi zdravstvo ima lastne zaloge, zato bi naše zaloge prišle na vrsto v res skrajnih okoliščinah.”
Odšli smo še do sosednjega skladišča, kjer smo videli večje količine sladkorja. Ves čas smo v ozadju slišali piskanje viličarjev, ki so nalagali sladkor – starega so odpeljali ven, novega pa naložili v skladišče. Sladkor se namreč mora obnavljati, da se ne strdi, je pojasnil Klofutar.
Aljaž Uršej/N1
Vseh surovin ne skladiščijo v lastnih prostorih, mlečni izdelki se denimo shranjujejo pri pogodbenih partnerjih, kot so mlekarne – te za zavod držijo mleko in ga mesečno tudi obnavljajo. Podobno je z živino, ki je prav tako del blagovnih rezerv – vso živino imajo pri zadrugah, posameznih rejcih ali večjih pogodbenih partnerjih, ki se v Sloveniji ukvarjajo z živinorejo, je pojasnil Kužner.
Aljaž Uršej/N1
Vrste in količine blaga, ki jih mora zavod hraniti, določa vlada s petletnim programom blagovnih rezerv. “Način določitve blaga in količin je v domeni posameznih resornih ministrstev. So pa količine odvisne tudi od morebitnih pričakovanih potreb po posameznemu blagu v petletnem obdobju programa dela, razpoložljivih nadomestkov, dostopnosti na trgu ter možnostih skladiščenja in obnavljanja,” so povedali na zavodu.
Prihaja slovenska pšenica
Ko smo zapustili skladišče, je direktor povedal, da naj bi vsak čas v skladišče prispela nova zaloga žita. “Naša roba, iz Slovenije,” je pojasnil Klofutar.
Ko tovor prispe, ga najprej stehtajo. Tehtanje ponovijo tudi pri odhodu, tako natančno vedo, kakšna je dostavljena količina žita. Nato sledi vzorčenje.
Aljaž Uršej/N1
Vsak tovor morajo namreč najprej preveriti, ali je primeren za skladiščenje, ali je neoporečen in ali v njem morda ni kakšnih žuželk, ki bi lahko kontaminirale ostale zaloge, so nam pojasnili. “Če jih ima, mora tovornjak takoj odpeljati, da ne kontaminira ostale zaloge,” pravi Kužner. Zavrnejo približno tri odstotke tovora.
Aljaž Uršej/N1 Aljaž Uršej/N1
Oseba, ki opravlja analize, prižge zeleno luč, pšenica je neoporečna, tovornjak lahko zapelje na lokacijo za razlaganje. Zapelje na drugo stran silosa, pod nadstrešek, tik ob vsipne jaške, ki so v tleh. Voznik odpre vrata tovornjaka in v jašek začne v močnem toku sipati pšenica. Pri tem se močno praši.
“Ta prah je zelo nevaren, kot hlapi pri naftnih derivatih, in lahko odjekne nenadzorovana eksplozija,” je pojasnil Klofutar. Tovornjaku se zato lahko približa le nekaj oseb, tudi celotna stavba je v tem času označena kot potencialno eksplozivno območje oz. EX območje.
Aljaž Uršej/N1
“Ta zvok, ki ga slišite: tum tum tum, je tekoči trak,” pojasni. Pod zemljo, pod vsipnim jaškom, je namreč ogromen betonski lijak, na njegovem dnu pa tekoči trak s kanglicami, ki pšenico pobirajo. Dvigalo jih povleče navzgor do zadnjega, osmega nadstropja, v katerem pšenico stresajo v posamezne celice – podolgovate komore, ki segajo skozi celotnih osem nadstropij stavbe in so z vrha videti kot satovje – in v bokse, nekakšne bazene za pšenico, ki so na obodih teh celic.
Novejši silosi so grajeni na drugačen način, ki omogoča lažje vzdrževanje in obnavljanje. Medtem ko je zaloški silos potrebno obnoviti v celoti, lahko v novejših silosih obnova poteka po posameznih celicah, v katerih so shranjene pšenic glede na različne letnike, dobavitelje, kakovost …
Boštjan Klofutar (Aljaž Uršej/N1)
Priprave na povečanje zalog
Na zavodu se trenutno, poleg tega, da obnavljajo pšenico, ki ji bo kmalu sledila tudi koruza, pripravljajo še na predvideno povečanje zalog blagovnih rezerv, predvsem s pripravami na različne razpisne dokumentacije, je pojasnil Kužner.
V letu 2021 so sicer na živilskem področju prek javnega razpisa že kupili za 60 ton mesnih in ribjih konzerv, določeno povečanje pa načrtujejo tudi letos. V letu 2021 so tudi nabavili mešanico brezglutenske moke za morebitne potrebe ljudi s celiakijo. To je vse, kar so nam z zavoda pisno odgovorili na eksplicitno vprašanje, katere zaloge so v zadnjem času povečali in za koliko.
Premier Robert Golob je namreč sredi julija ob sprejemanju ukrepov proti draginji napovedal, da bodo blagovne rezerve podvojili: “Kar se varnosti tiče, bomo poskrbeli, da bomo imeli kašče polne. Skrbeli bomo, da bomo blagovne rezerve podvojili na vseh strateških prehrambenih surovinah in poljščinah. Do maksimuma bomo izpolnili tudi vse rezerve na gorivih, kjer jih lahko,” je 14. julija dejal Golob.
PROFIMEDIA
Namesto izrednega odkupa slovenske pšenice mednarodni razpis
Že v začetku julija sta sicer Golob in kmetijska ministrica Irena Šinko napovedovala, da bo država odkupila ves letošnji pridelek slovenske pšenice, a izrednega odkupa ni bilo. Zavod za blagovne rezerve pa je nato 19. julija objavil mednarodni javni razpis za popolnitev državnih zalog. Razpis se je nanašal na razširjen odkup 40.000 ton pšenice iz letošnje letine, ki bi bila namenjena za človeško prehrano.
Naročilo, objavljeno 19. julija, se je nanašalo na nakup do 14.000 ton pšenice in do 26.000 ton pšenice z obveznostjo skladiščenja v Sloveniji. Ocenjena skupna vrednost naročila brez DDV znaša 12,4 milijona evrov, in sicer prvega sklopa 4,2 milijona evrov in drugega sklopa 8,2 milijona evrov.
Ker razpis še ni zaključen, še ne morejo govoriti, ali bo ponudba edinega prijavitelja sprejeta in kdaj bi do te pšenice lahko prišli, je pojasnil Kužner. Razpis se sicer nato lahko ponovi, kar pomeni, da se pot do dodatnih zalog pšenice lahko precej zavleče.
Kot so pojasnili na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ima zavod v skladu s področno zakonodajo do 15. novembra 2022 čas, da izda sklep o izbiri ponudnika.
Če bo ponudnik izbran, se z njim podpiše pogodba o dobavi, nato pa sledi dobava pšenice. Morebitne ponovitve postopkov razpisov pa so v domeni zavoda, so pojasnili. Razpisi sicer trajajo različno, lahko tudi do nekaj mesecev.
A Kužner zatrjuje, da je redne zaloge pšenice kljub temu vseeno dovolj. “Tudi če na razpisu ne izberemo nikogar, ni skrbi,” pravi. “Žita je za več mesecev zaloge, v resnici pa še več, pa tudi na slovenskem trgu so še zaloge. /…./ Tudi če bi izginila vsa pšenica v Sloveniji in bi ostala le še pšenica, ki jo imamo v blagovnih rezervah, bi je bilo še vedno dovolj za več mesecev,” je zatrdil Kužner.
Tudi na ministrstvu trdijo, da “državne blagovne rezerve že razpolagajo z večmesečnimi zalogami pšenice, ki so že zagotovljene za morebitne krizne čase, za primere, da bi se zaradi izrednih okoliščin morale začeti sproščati državne blagovne rezerve”.
Aljaž Uršej/N1
Ob tem je Naraločnik še opozoril, da je ta izračun, da je hrane dovolj za več mesecev, narejen na podlagi trenutne porabe, ki pa se v kriznih razmerah močno zmanjša, kar pomeni, da je treba izračun vsaj podvojiti. V izrednih razmerah namreč ne živimo z enako potrošnjo, cene so višje, manjša je dostopnost, tudi vlada ima možnost omejiti potrošnjo, zato se količine lahko porazdelijo na daljši čas, je poudaril.
“Je pa prav, da država v teh kritičnih razmerah razmišlja o povečanju, da smo še varnejši. Krizne razmere so, tako da moramo biti pripravljeni na še hujše čase,” je dodal Kužner.
Kdaj bomo torej imeli podvojene zaloge, kot je napovedal predsednik vlade? In zaloge česa vse bodo podvojene? Odgovorov na ta vprašanja na zavodu za blagovne rezerve nismo dobili, saj da je to v pristojnosti vlade. A med pandemijo smo videli, kaj pomeni, če država na zalogi nima dovolj rezerv potrebnih izdelkov, ob tem pa tudi, kaj vse se lahko zgodi, ko se stvari v hektiki nabavlja, ko je že prepozno. Zato smo tudi na kabinet predsednika vlade naslovili vprašanja na temo nedavnega razpisa za popolnitev zalog pšenice in ukrepov države za zagotovitev dodatnih zalog. Odgovore na naša vprašanja so nato spisali na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki skrbi za zavod za blagovne rezerve. Naša vprašanja in njihove odgovore objavljamo v celoti.
Aljaž Uršej/N1
Vprašanja N1 in odgovori vlade
Ali je 40.000 ton pšenice, ki naj bi jo pridobili prek mednarodnega razpisa, podvojena količina, o kateri je govoril Robert Golob? Ali to pomeni, da je trenutno 20.000 ton pšenice v blagovnih rezervah oziroma na kaj se ta podvojena količina nanaša?
Podatki o točnih količinah posameznega blaga državnih blagovnih rezerv spadajo pod zaupne podatke, v skladu z zakonom o tajnih podatkih (pod stopnjo tajnosti “INTERNO”), zato vam jih ne smemo razkriti. Trditev, da je trenutno na zalogi samo 20.000 ton pšenice, ne drži. Zaloga pšenice je bistveno večja.
Direktor blagovnih rezerv je omenil, da mednarodni javni razpis še ni zaključen in da zato pšenice še ni. Zanima me, kdaj bo razpis končan?
Ponudbe na javno naročilo je Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve zbiral do 16. avgusta. Do tega datuma je ponudbo oddal zgolj en ponudnik. Zavod ima v skladu s področno zakonodajo do 15. novembra 2022 čas, da izda sklep o izbiri ponudnika.
Ali je bil ta edini ponudnik, ki se je prijavil na razpis, tudi že izbran? Za koliko ton pšenice je oddal ponudbo?
Informacije o odločitvi izbire ponudnika in ponujenih količinah bodo znane po zaključku vseh potrebnih postopkov in javni uradni objavi odločitve Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve. V skladu s področno zakonodajo mora zavod v roku 90 dni od oddaje vlog, torej do 15. novembra 2022, izbrati ponudnika.
Kakšni so postopki, če ponudnik bo izbran, in kakšni, če ne bo? Se razpis ponovi, dokler ne bo zapolnjena kvota 40.000 ton pšenice? Kaj če ponovno ne bo dovolj prijav na razpis?
Če bo ponudnik izbran, se z njim podpiše pogodba o dobavi, tej pa sledijo postopki dobave pšenice. Morebitne ponovitve postopkov razpisov so v domeni Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve.
Koliko časa traja razpis? Kako dolgo se ti postopki lahko vlečejo? Kdaj pričakujete, da bomo dobili 40.000 ton pšenice?
Razpisi trajajo v skladu s področno zakonodajo različno. Lahko tudi do nekaj mesecev. Časovnica o pridobitvi posameznega blaga iz naslova razpisov je odvisna od interesa ponudnikov, zato vam odgovora na to vprašanje ne moremo dati.
Če je že zdaj jasno, da se ti postopki vlečejo oziroma da količina še ni podvojena, kako boste to zagotovili v doglednem času, še preden jo bomo zaradi prehranske ali druge krize nujno potrebovali?
Državne blagovne rezerve že razpolagajo z večmesečnimi zalogami pšenice, ki so že zagotovljene za morebitne krizne čase, za primere, da bi se zaradi izrednih okoliščin morale začeti sproščati državne blagovne rezerve.
Katere so še druge strateške prehrambne surovine in poljščine, ki jih je imel v mislih premier? In kdaj bodo te podvojene?
(na to vprašanje nam na vladi niso odgovorili)
V času pandemije smo videli, kaj pomeni, če država na zalogi nima dovolj rezerv potrebnih artiklov , ob tem pa tudi, kaj vse se lahko zgodi, ko se stvari v hektiki nabavlja, ko je že prepozno … Kako bo vlada zagotovila, da bo država imela dovolj hrane in energije tudi v pogojih krize in celo lakote, ki ju tudi na svetovni ravni vse pogosteje omenjajo?
Vrste in količine blaga državnih blagovnih rezerv so določene v petletnem programu dela zavoda, ki ga potrdi vlada. Povečanje teh zalog blaga zavoda se opravi na podlagi odločitve vlade in izdanega sklepa vlade skozi rebalans petletnega programa dela zavoda, kjer se določijo povečane količine posameznih vrst blaga.
