Zgodovinska zmaga skrajne desnice in hud poraz vladajočih: "Nemčiji se dogaja Italija"

Da bodo nedeljske volitve v nemški zvezni deželi Saška - Anhalt prelomne, so nakazovale že vse zadnje javnomnenjske raziskave. Rezultat tako ni bil veliko presenečenje, a je lahko zgodovinskega pomena, saj lahko zareže v same temelje povojne ureditve Nemčije. Prvič po koncu druge svetovne vojne se je namreč zgodilo, da je na deželnih volitvah zmagala skrajno desna politična stranka.

Zgodovinska zmaga in boleč poraz

Alternativa za Nemčijo (AfD) je namreč na volitvah zmagala s kar 43,8 odstotka glasov in tako osvojila 39 sedežev v 83-članskem parlamentu. Za absolutno večino bi sicer potrebovala 42 poslancev. AfD je tako več kot podvojila svoj delež iz leta 2021, pri čemer je bila volilna udeležba v tej zvezni deželi skoraj 78-odstotna, kar je največ po združitvi Nemčije leta 1990.

Na drugi strani pa je doslej vladajoča Krščansko-demokratska unija (CDU) utrpela zgodovinski poraz: na volitvah je zbrala le 17,2 odstotka glasov, kar je kar 20 odstotnih točk manj kot na prejšnjih volitvah v deželni parlament. Gre tudi za najslabši volilni rezultat CDU v tej zvezni deželi.

V parlament so se z osmimi poslanci uvrstili še socialdemokrati (SPD; 9,3 odstotka), Zeleni (8,9 odstotka) in Levica (8,6 odstotka), medtem ko je prag prestopilo tudi levo populistično Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) s 5,3 odstotka glasov in petimi sedeži.

Povolilna matematika: kako bi AfD lahko vladala?

AfD kljub prepričljivi zmagi sama ne bo mogla vladati, zato bo barantanje med strankami še zelo zanimivo, tudi v luči načelnega dogovora tradicionalnih nemških političnih strank, da s skrajno desnimi političnimi strankami ne bodo sklepale koalicij.

Gre za tako imenovani sanitarni kordon oziroma "požarni zid", zaradi česar bi morale vse preostale stranke, ki so ideološko povsem na različnih bregovih in na papirju povsem nezdružljive, koalicijsko sodelovati. Nemški politični komentatorji so takšno disfunkcionalno sodelovanje že označili za morebitno "Frankensteinovo koalicijo".

Vodja AfD v zvezni deželi Saška - Anhalt Ulrich Siegmund je v nedeljo zvečer dejal, da je stranki uspelo spisati zgodovino ter da zmaga v tej zvezni deželi pomeni začetek sprememb tudi na zvezni ravni. Ob tem je dejal, da bi lahko AfD skušala sestaviti tudi manjšinsko vlado, pri čemer bi se stranki v deželnem parlamentu v Magdeburgu lahko pridružili tudi nekateri poslanci drugih strank – CDU ali BSW. Siegmund ni izključil niti možnosti novih volitev, ob tem je prepričan, da bi AfD lahko še izboljšala rezultat.

Udovič: Obstajata samo dve možnosti

Profesor s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Boštjan Udovič je za N1 ocenil, da veliko možnosti za povolilno matematiko pravzaprav ne obstaja.

"Predčasne volitve niso rešitev. Verjetno bi AfD na novih volitvah dobila več kot 50 odstotkov glasov. Prav tako realno ni verjetno, da bi uspela koalicija požarnega zidu … Obstajata dve realni možnosti: bodisi nenačelna koalicija AfD s CDU ali BSW ali pa manjšinska vlada, s tiho podporo CDU, BSW in še kakšne druge stranke. Vse ostale rešitve bi bile za aktualne stranke slabše, zato, če so politično modri, se tega ne bodo lotili," je dejal Udovič.

Jeziček na tehtnici bi tako lahko predstavljalo prav levo populistično zavezništvo BSW, ki z AfD deli predvsem stališča glede migracij in nasprotovanja nemški podpori Ukrajini. Vodja BSW Sahra Sahra Wagenknecht je izključila možnost koalicije z AfD, ne pa tudi sodelovanja s skrajno desno stranko.

V nedeljo zvečer je pozvala k "novemu političnemu začetku" v Saški-Anhaltu in ob tem poudarila: "Politika, ki je skušala AfD izključiti iz vlade, je spodletela. Že sam poskus oblikovanja nove koalicije z namenom izključitve AfD bi bil žalitev volivcev." Ob tem se je že zavzela k uveljavitvi nekaterih programskih prioritet AfD, med drugim za odpravo sankcij proti Rusiji, revizijo energetske politike in zaostritev migracijskega nadzora.

Da bi lahko prav BSW predstavljal most za AfD do vodenja deželne vlade, se strinja tudi Udovič: "Obstaja ta možnost, celo sam jo vidim kot verjetno, če bi šlo za neke vrste projektno sodelovanje. Se pa lahko takšno sodelovanje udejanji tudi s CDU, četudi so ti to že zavrnili."

"Zmaga AfD je protest volilcev zoper aktualno vlado in celoten proces po letu 1990"

Zmaga skrajno desne AfD na deželni ravni odpira številna vprašanja o prihodnji smeri Nemčije. Po Udovičevih besedah volilni rezultat namreč ne odraža le trenutnega nezadovoljstva z lokalnimi razmerami, ampak bistveno globlji proces, ki ga elite tradicionalnih strank niso znale pravočasno prepoznati.

"Zmaga AfD je protest volilcev zoper aktualno vlado in celoten proces, ki se je v Nemčiji dogajal po letu 1990. Nemčiji se dogaja Italija, pri čemer je tudi AfD jasno, da po volilni nedelji pride volilni ponedeljek, kar pomeni, da bo treba obljube pretopiti v prakso. Tu je možnost največjega spotikanja AfD, ker volilci imajo velika pričakovanja, vprašanje pa je, sploh če bo vlada manjšinska ali projektna, kako bo AfD izpolnjevala obljube, ki jih je dala. Drugače se lahko zgodi, da bo kmalu 'pokopana'," je ocenil.

Rezultat deželnih volitev v Saški-Anhaltu pa po mnenju tujih poznavalcev neposredno ogroža tudi zvezno vlado v Berlinu ter kanclerja Friedricha Merza in njegovo stranko CDU. Poraz vladajoče stranke v eni od zveznih dežel, kjer je vladala skoraj četrt stoletja, odpira ugibanja o stabilnosti zvezne koalicije in celo o morebitnem Merzovem odhodu s kanclerskega položaja.

Sopredsednica AfD Alice Weidel je kanclerja Merza označila za veliko breme za Nemčijo. "Noben kancler doslej ni bil tako nepriljubljen kot Friedrich Merz, ki je postal veliko breme za uspešen razvoj Nemčije," je Weidel in napovedala, da bo AfD na nemških parlamentarnih volitvah leta 2029 premagala Merzeve krščanske demokrate.

Na drugi strani pa Merz pri načrtovanih reformah ne namerava popustiti, a priznava, da je bil poraz v Saški - Anhalt boleč. "Vsi smo globoko šokirani. Takšnega rezultata nismo pričakovali, vendar ga moramo sprejeti. To so pravila naše demokracije. Imel bo tudi mednarodne posledice," je dejal Friedrich Merz.

Dokončen propad modela povojne politične stabilnosti v Nemčiji?

Tuji analitiki ob tem izpostavljajo, da se ta politični prelom ni zgodil čez noč, temveč da v njegovem ozadju tiči resna erozija nemškega povojnega gospodarskega in družbenega modela. Uveljavljena formula, ki je v desetletjih po koncu druge svetovne vojne uspešno delovala, se je več kot očitno izpela in sesula – temeljila je na ameriških varnostnih jamstvih, poceni ruski energiji in zanašanju na kitajski trg.

Ob nenehni rasti življenjskih stroškov v zadnjih letih, slabem zdravstvenem stanju nekoč bleščečega gospodarstva, zaostrenih geopolitičnih razmerah in številnih drugih težavah se mnogi Nemci, predvsem na vzhodu države, pa tudi na zahodu, spogledujejo z idejami skrajno desne AfD, kar je bilo še pred časom povsem nepredstavljivo.

Na vprašanje, ali gre pri volilnem rezultatu le za radikaliziran odziv na migracije in pešanje industrije ali pa smo priča dokončnemu propadu modela povojne politične stabilnosti – ki ga je poosebljal nekdanji kancler Konrad Adenauer s svojim znamenitim načelom "brez eksperimentov –, Boštjan Udovič odgovarja, da gre za preplet vseh omenjenih dejavnikov. Obenem pa izpostavlja še ključni vzrok v ozadju: "Dejstvo je, da imajo mnogi v Nemčiji občutek, da so jih vladajoči do sedaj puščali 'zadaj' in je njihovo življenje slabše, kot je bilo ob združitvi Nemčije."