Menu Item
Elon Musk je najbogatejši Zemljan. Obvladuje najbolj vročega proizvajalca avtomobilov ta hip. Vodi najbolj napredno vesoljsko letalsko družbo, ki se pripravlja na osvajanje Marsa. Po novem je tudi lastnik najbolj vplivnega družbenega omrežja. Ni dvoma, da gre za enega najzanimivejših ljudi na svetu, mnenja o njem pa so pogosto deljena. Je genij in vizionar ali pa preveč samozavestni nedorasli milijarder, ki mu neizmerno bogastvo omogoča uresničevanje še tako norih ter potencialno zgrešenih in škodljivih zamisli?
2022 je leto, ko je Elon Musk postal vseprisoten.
S 44-milijardnim prevzemom Twitterja je postal alfa in omega najvplivnejšega družbenega omrežja in se postavil v vlogo “varuha” svobode govora.
Z električnim avtomobilom Tesla model Y je septembra zavzel Evropo – postal je ne samo najbolje prodajani model električnega avtomobila, temveč najbolje prodajani model katerega koli avtomobila. V Nemčiji so jih prodali več kot Volkswagnovih golfov.
Raketa Falcon 9, vlečni konj Muskove vesoljske družbe SpaceX, je oktobra uspešno izvedla že 48. polet v orbito letos, kar je rekord po številu poletov katerega koli vesoljskega plovila v koledarskem letu v zgodovini.
Satelitski komunikacijski sistem Starlink, ki so ga razvili v družbi SpaceX, igra ključno vlogo pri zagotavljanju nemotene koordinacije ukrajinske vojske v obrambi pred rusko invazijo.
Če so se lani ob koncu leta še mnogi zgražali nad tem, da so Muska pri reviji Time razglasili za osebnost leta 2021, zdaj ni več nobenega dvoma, da si je naziv zaslužil. Ne samo, da je po Forbesovi lestvici s približno 200 milijardami evrov premoženja najbogatejši Zemljan, s svojim poslovnim imperijem je postal tudi eden najvplivnejših.
Človek, ki se v javnosti pogosto vede kot klovn in ki svoje poslovne odločitve pogosto sprejema impulzivno, lahko s svojim bogastvom, vplivom in močjo nadzora nad pretokom informacij vpliva na izide vojn in volitev ter na gibanje finančnih trgov.
“Ptica je osvobojena”
Nakup Twitterja je bil v Muskovi glavi altruistično dejanje v dobro človeštva. Kot poudarja, mu ne gre za denar, temveč za obrambo platforme kot zaupanja vrednega globalnega “mestnega trga” za izmenjavo idej. Skrbi ga namreč, da se bo debata na družbenih omrežjih razdelila po političnih ločnicah in da nam bo ostala le še izbira, kateremu mehurčku podobno mislečih naj se pridružimo.
Konservativni uporabniki sicer od Muska, samooklicanega “absolutista svobode govora”, pričakujejo predvsem, da bo omogočil vnovično tvitanje Donaldu Trumpu in drugim razpečevalcem dezinformacij, ki jim je Twitter pod prejšnjim vodstvom prepovedal uporabo platforme. “Ptica je osvobojena,” je po prevzemu tvitnil Musk.
Njegov prevzem Twitterja se je takoj odrazil v povečani frekvenci sovražnega govora na platformi, saj so uporabniki želeli preizkusiti domnevno na novo pridobljeno “svobodo”.
Uporaba rasističnega izraza “črnuh” je takoj poskočila za 500 odstotkov.
Evidence suggests that bad actors are trying to test the limits on @Twitter. Several posts on 4chan encourage users to amplify derogatory slurs.
— Network Contagion Research Institute (@ncri_io) October 28, 2022
For example, over the last 12 hours, the use of the n-word has increased nearly 500% from the previous average. pic.twitter.com/mEqziaWuMF
Je pa hkrati hitro postalo jasno, da bo Muskova vizija v različnih delih sveta naletela na različne omejitve. “V Evropi bo ptica letala po naših pravilih”, je denimo tvitnil evropski komisar za notranji trg Thierry Breton.
Tudi Musk sam je sicer v sporočilu oglaševalcem navedel, da Twitter ne more biti kraj, kjer lahko brez posledic rečeš kar koli in da bodo seveda spoštovali državne zakone.
Pričakovati pa je, da bodo pritiski po nadzorovanju vsebin na platformi v bolj avtoritarnih državah mnogo bolj daljnosežni in prikriti. “Lastništvo Twitterja in njegova politika na področju moderacije govora bi za Muska utegnila postati pomembna ovira pri sklepanju poslov v državah po svetu z različnimi pogledi na to, kaj je dovoljeno in kaj ni,” meni Anže Tomić, poznavalec tehnologije in soustvarjalec podkasta Odbita do bita na Valu 202. “Twitter že dalj časa deluje na hlape, nekaj je bilo treba narediti. Če je Musk pravi za njegovo rešitev, pa nisem prepričan. Ne verjamem, da je šel v to povsem nepremišljeno, ampak sam ne vidim strategije, kako bi mu lahko prevzem Twitterja koristil pri njegovih poslovnih podvigih.”
“Očitno sem mazohist,” je Musk o prevzemu Twitterja dejal za Financial Times.
Upravičen dvom v izvedljivost Muskove vizije absolutne svobode govora sicer vzbuja tudi dejstvo, da sta drugi in tretji največji delničar Twitterja ob Muskovem prevzemu postala sklada iz Savdske Arabije in Katarja, držav, ki ne slovita ravno kot trdnjavi demokracije in svobode.
Pobeg iz Južne Afrike
Elon Musk je odraščal v Južni Afriki. Kot lahko izvemo v njegovi biografiji, ki jo je leta 2015 napisal novinar Ashlee Vance, je bil nenavaden in zadržan otrok, zaradi česar so se vrstniki večkrat spravljali nanj in ga tudi trpinčili, pa tudi odnos z njegovim očetom je bil vse prej kot idealen, čeprav o podrobnostih ne želi govoriti.
Pri 12 letih je napisal računalniško igro Blaster, v kateri je treba Zemljo ubraniti pred napadom nezemljanov. Ta motiv ga spremlja celo življenje. Njegov osrednji cilj naj bi bil, kot izvemo v biografiji, že od mladosti skrb za usodo človeštva v vesolju. “Mogoče sem kot otrok bral preveč stripov,” je Musk pripomnil v enem od pogovorov z Vancem.
Njegov osrednji življenjski cilj še danes ostaja kolonizirati Mars in človeštvu omogočiti multiplanetarno prihodnost, s tem pa možnost preživetja tudi v primeru uničenja Zemlje.
Takoj, ko se je mlademu Elonu odprla priložnost, je izkoristil materino kanadsko državljanstvo in še pred dopolnjenim 18. letom za vedno zapustil Južno Afriko, s čimer se je izognil tudi obveznemu služenju vojaškega roka v sistemu apartheida.
Sanje Silicijeve doline
Po nekaj letih življenja in študija v Kanadi, kjer je sprva bival pri sorodnikih in se preživljal s priložnostnimi deli, se je najprej preselil na Univerzo v Pensilvaniji, kjer je dokončal študij fizike in ekonomije, nato pa se odpravil na sveti kraj računalniške tehnologije – v Silicijevo dolino v Kaliforniji.
Tam sta z bratom Kimbalom leta 1995 ustanovila podjetje Zip2, ki naj bi vzpostavilo nekakšne spletne rumene strani, seznam trgovin in lokalov v kombinaciji z zemljevidi. Štiri leta kasneje je računalniško podjetje Compaq družbo Zip2 kupilo za 307 milijonov dolarjev, Musk pa je zaslužil svoje prve milijone. 22 milijonov dolarjev.
Velik del denarja je vložil v novo podjetje X.com, ki naj bi razvijalo spletno bančništvo, na koncu pa je postalo del družbe za spletne denarne transakcije PayPal, ki ga je nato leta 2002 za 1,5 milijarde dolarjev kupila spletna tržnica eBay. Musku je v žep kapnilo približno 180 milijonov dolarjev.
Istega leta je potihem ustanovil družbo Space Exploration Technologies, danes znano kot SpaceX. Družbi Tesla Motors, ki danes predstavlja levji delež Muskovega bogastva, se je kot glavni vlagatelj pridružil leta 2004. Ustanovitelja Tesla Motors, Martin Eberhard in Marc Tarpenning, nista več del podjetja.
Od Steva Jobsa do Ironmana
Musk je svoj poslovni imperij gradil postopoma in bil večkrat na robu bankrota, za uspeh pa je bil pripravljen vedno zastaviti vsak cent svojega denarja.
Danes je največji delničar največ vrednega proizvajalca avtomobilov na svetu – družbe Tesla – in je prvi človek za vzponom električnih avtomobilov. Iz nič mu je uspelo postaviti proizvajalca avtomobilov, ki konkurira največjim in jih sili, da ga posnemajo.
Prav tako je največji delničar družbe SpaceX, ki je revolucionirala vesoljske polete in ki ima potencial, da po vrednosti še preseže Teslo ter Muska okrona za prvega biljonarja v zgodovini.
Poleg najnovejše pridobitve – Twitterja – Musk obvladuje tudi podjetje The Boring Company, ki se ukvarja s kopanjem predorov in naj bi po njegovih napovedih revolucioniralo avtomobilski promet, ter prodjetje Neuralink, ki razvija vmesnik za povezovanje človeških možganov z računalniki.
Je zvezdnik, ki mu mediji sledijo na vsakem koraku in analizirajo vsako njegovo izjavo ali zapis na Twitterju. Tam ima goro zvestih sledilcev in oboževalcev (oprijel se jih je vzdevek “musketirji”), ki ga obravnavajo kot polboga in so pripravljeni vročekrvno braniti vsako njegovo potezo.
Muska večkrat primerjajo s pokojnim ustanoviteljem družbe Apple Stevom Jobsom, še bolj izzivalna pa je primerjava s stripovskim likom tehnoposlovneža Tonyja Starka, ki rešuje svet kot superjunak Ironman.
Filmski igralec Robert Downey jr., ki je v filmih o Ironmanu upodobil Tonyja Starka, se je na vlogo pripravljal tudi z obiskom v Muskovih delavnicah. “Elon je nekdo, s katerim se Tony druži in se hodi zabavat, še bolj verjetno pa skupaj hodita na kakšne nenavadne pohode po džungli, kjer potem pijeta šamanske zvarke,” je za Muskovo biografijo komentiral Downey jr.
Dežurni reševalec kriznih situacij
Musk ima za seboj številne hude preizkušnje. “Čim teže postaja, tem bolje mu gre,” ga je opisal eden zgodnjih vlagateljev v Teslo Antonio Gracias med spominjanjem časa, ko je Musk leta 2008 hodil po robu bankrota. “Kdor je v živo videl, kaj je dal skozi, ga je potem kvečjemu še bolj spoštoval. Resnično še nikoli nisem videl, da bi bil kdo sposoben toliko prenesti.”
Reševanje kriznih situacij Muska celo privlači. Ko je pred nekaj leti v jami na Tajskem ostala ujeta skupina mladih nogometašev, je svojim inženirjem naročil izdelavo posebne podmornice/kapsule, s katero bi jih lahko prepeljali na varno.
Na koncu so sicer otroke rešili na drugačen način, Musk pa je enega od reševalcev, ki je njegovo napravo označil za nepraktično, ozmerjal s “pedo tipom”. V tožbi zaradi razžalitve, ki je sledila, je bil oproščen.
Ko se je Južna Avstralija pred leti spopadala z izpadi elektrike zaradi nestanovitnih obnovljivih virov energije, je Musk kot rešitev ponudil Tesline sistemske baterije in napovedal, da lahko sistem postavijo v stotih dneh od podpisa pogodbe. Če zamudijo rok, ga bodo namestili brezplačno, je še dodal. Baterijski shranjevalnik električne energije, ki je bil takrat največji na svetu, je bil postavljen v roku.
Geopolitični agent kaosa
V zadnjem času Musk posega tudi na vse več ključnih svetovnih kriznih žarišč. Časnik New York Times ga je nedavno označil za “geopolitičnega agenta kaosa”.
Po ruskem napadu na Ukrajino je ukrajinski vojski omogočil uporabo komunikacijskega sistema Starlink. Nedavno je razmišljal, da bi ga nehal financirati, a si je nato premislil.
Prejšnji mesec se je skušal lotiti tudi urejanja miru. S predlogom za premirje, v katerem Rusija avtomatično obdrži Krim, na drugih zasedenih območjih pa se referendumi ponovijo pod mednarodnim nadzorom (objavil ga je kar na Twitterju v obliki ankete), je razburil napadene Ukrajince. Ukrajinski veleposlanik v Nemčiji Andrej Melnik mu je “diplomatsko” sporočil, naj se j***.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je na drugi strani za “pozitivno” označil, da si človek, kot je Elon Musk, prizadeva za iskanje mirne “rešitve”.
V intervjuju za Financial Times je Musk nedavno predstavil tudi svoj predlog za rešitev statusa Tajvana – postal naj bi posebno upravno območje po vzoru Hong Konga.
Kitajski veleposlanik v ZDA se je Musku na Twitterju zahvalil. “Dejansko sta mirna združitev in sistem ‘en država, dva sistema’ naši ključni načeli za reševanje vprašanja Tajvana.”
Tajvanski predstavnik v Washingtonu pa je Musku sporočil, da “svoboda in demokracija nista naprodaj”.
Končna postaja – Mars
Musk je znan po svojih nadčloveških delovnih navadah, ki jih pričakuje tudi od svojih zaposlenih. Ali, kot v Muskovi biografiji pravi eden od njegovih nekdanjih sodelavcev: “Vsi smo delali po 20 ur na dan, Elon je delal po 23 ur.”
Kdor mu ugovarja ali pa trdi, da nečesa, kar si je zamislil Musk, ni mogoče izvesti, hitro pade v nemilost in je v najboljšem primeru deležen zgolj verbalnega napada, kaj hitro pa lahko ostane tudi brez službe. Na zaposlene gleda predvsem kot na sredstvo za dosego svojega cilja.
Vse kar počne v poslovnem svetu, počne z mislijo na svoj veliki cilj – kolonizacijo Marsa. Tudi denimo tehnologijo kopanja predorov, ki jo razvija v okviru podjetja The Boring Company, naj bi nekega dne uporabili za gradnjo podzemne infrastrukture na Marsu.
Z ambicioznimi cilji mu je uspelo privabiti in zadržati številne najbolj nadarjene inženirje.
“Muskovo govorjenje o tem, da ‘bomo človeka spravili na Mars’, se morda komu sliši malo zmešano,” piše avtor njegove biografije Ashlee Vance. “Vendar deluje kot neverjetna povezovalna energija v njegovih podjetjih. To je tisti veliki cilj, tisto združevalno načelo vsega, kar počne. Zaposleni se tega dobro zavedajo in jim je povsem jasno, da se dan za dnem trudijo doseči nekaj nemogočega. Ko Musk postavlja nestvarne cilje, se zdira na zaposlene in jih žene do onemoglosti, na neki ravni razumejo, da vse to sodi pod vseobsegajoči program naselitve Marsa. Nekateri zaposleni ga imajo zato nadvse radi. Drugi ga prezirajo, hkrati pa mu iz spoštovanja do njegove energije in občutka poslanstva ostajajo zvesti.”
Vesoljska letalska družba
Zagotovo se Mars s pojavom in prodorom Elona Muska zdi bliže kot kadarkoli v zadnjih desetletjih. V podjetju SpaceX so že izdelali vesoljsko plovilo, ki naj bi astronavte poneslo tja. A za demonstracijo ga bodo najprej poslali na manj oddaljeni cilj – NASA je SpaceX namreč zaupala vrnitev ZDA na Luno.
Napredek, ki so ga na področju vesoljskih poletov naredili v podjetju, je izjemen. Fascinantno je gledati pogonske dele rakete, za katere smo navajeni, da nenadzorovano padejo v morje, ko po odsluženem delu mehko pristanejo nazaj na ploščadi.
Njihov končni cilj je izstrelitve v vesolje narediti povsem rutinske. Raketa bi po opravljeni nalogi pristala na ploščadi, kjer bi jo vnovič napolnili z gorivom, jo opremili z novim tovorom in jo poslali nazaj v vesolje. Za oskrbo Marsa bo namreč treba prepeljati veliko tovora.
Muskova vizija “vesoljske letalske družbe” se uresničuje pred našimi očmi.
Smetenje vesolja
Velik del izstrelitev raket SpaceX je danes namenjen vzpostavljanju globalnega satelitskega komunikacijskega omrežja Starlink. To naj bi jim v končni fazi omogočalo vzpostavitev dostopa do hitrega širokopasovnega interneta kjer koli na Zemlji in vzpostavitev globalnega ponudnika mobilne telefonije.
Omrežje sestavljajo t.i. konstelacije, skupine več deset satelitov, ki okoli Zemlje krožijo v formacijah. Trenutno je v orbiti že približno 3 tisoč od načrtovanih najmanj 12 tisoč Starlinkovih satelitov.
Tako veliko število satelitov znanstvenikom povzroča veliko sivih las. “Megakonstelacije satelitov močno povečujejo nevarnost trkov v vesolju in nastanka oblaka vesoljskih smeti, skozi katerega ne bo mogoče izstreljevati satelitov nepoškodovanih v višje orbite,” opozarja priznana astrofizičarka dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici. “Če pride do tega, t.i. Kesslerjevega sindroma, bo to zelo prizadelo sodobni način življenja, ki je v veliki meri odvisen od komunikacijskih, meteoroloških, navigacijskih in drugih satelitov.”
Po njenem mnenju tako vloga SpaceX pri raziskovanju vesolja ni nujno pozitivna. “Space X nudi pomembne transportne usluge do Mednarodne vesoljske postaje in s tem podpira raziskave, ki potekajo na njej. K raziskavam, ki segajo dlje v naše Osončje, Galaksijo in globlje vesolje, pa Space X ne prispeva, pač pa jih otežuje s svojo megakonstelacijo satelitov Starlink.”
Pomembne Muskove inovacije v vesoljski tehnologiji, je prepričana dr. Gomboc, ne odtehtajo negativnih vplivov, ki jih lahko prinese njihova nepremišljena raba. “Tehnološke inovacije, ki niso uporabljene v ustreznem ekološko-trajnostnem, družbenem in etičnem okvirju, lahko prinesejo veliko škode. Na prejšnjih napakah bi se človeštvo že lahko naučilo, da ne smemo narediti vsega, kar zmoremo, ne pa da napake ponavljamo, npr. sedaj smetimo še prostor okoli Zemlje.”
Starlink je komercialni projekt. Kot v biografiji napoveduje Musk, naj bi bil dolgoročno to pomemben vir prihodkov pri financiranju mesta na Marsu.
Seks, droge in rock’n’roll
Musk je nastopač, ki se glede na svoj izjemen svetovni vpliv in odgovornost pogosto vede precej nedoraslo.
Družba Tesla je do zdaj na trg poslala štiri modele avtomobilov, ki so jih zasnovali povsem sami – modele S, 3, X in Y, ki skupaj sestavijo besedo S3XY.
Raketa Falcon Heavy, trenutno najmočnejša raketa na svetu, je leta 2018 ob krstnem poletu v vesolje ponesla Teslin avtomobil z lutko astronavta za volanom, medtem kot se je na radiu vrtela pesem Davida Bowieja Starman. Avto zdaj kroži v orbiti okoli Sonca.
Ko je Musk leta 2018 tvitnil, da ima zagotovljen denar za odkup vseh delnic in umik Tesle z borze, je za ceno, ki naj bi jo bil pripravljen plačati, postavil 420 dolarjev za delnico.
Delnice podjetja so poskočile, od posla pa na koncu ni bilo nič. Ameriška agencija za borzni nadzor (SEC) je zaradi nedovoljenega vpliva na delniške trge Musku in Tesli naložila po 20 milijonov dolarjev kazni in Musku za tri leta prepovedala vodenje podjetja.
“Menimo, da je znesek zaokrožil na 420 dolarjev zaradi pomena, ki ga ima ta številka med uživalci marihuane (20. april je v ZDA njihov neuradni praznik; op. a.) in prepričanja, da se bo njegovemu dekletu to zdelo zabavno,” je na novinarski konferenci povedal predstavnik SEC.
Muskova nagnjenost k norčijam je bila spet na ogled ob prevzemu Twitterja, ko je v prostore sedeža podjetja vkorakal s koritom umivalnika v rokah. Samo zato, da je lahko zraven tvitnil: “Let that sink in.” Gre namreč za besedno igro z dvojnim pomenom – ob dobesednem (Spustite to korito noter) ima namreč tudi metaforični pomen (Vtisnite si to v možgane).
Entering Twitter HQ – let that sink in! pic.twitter.com/D68z4K2wq7
— Elon Musk (@elonmusk) October 26, 2022
A zaradi uresničevanja zamisli, ki se na prvi pogled zdijo utopične, mu je velik del javnosti pripravljen odpustiti marsikatero norčijo, napako, pa tudi prelomljeno obljubo. Teh se je ob postavljanju nerealnih časovnih rokov za nove izdelke in tehnologije nabralo že malo morje.
V ugledni ameriški reviji The Atlantic so Muska označili za ‘Buljonarja’ – kar je kombinacija besed bullshit in billionaire. “Gre za neobičajnega podpihovalca infantilnih norčij, ki mu nepredstavljivo bogastvo omogoča, da uresniči tudi najbolj prismuknjene načrte.”
Božji kompleks
Podjetje Tesla ne spreminja samo avtomobilskega sveta. Prek hčerinske družbe Tesla Energy skrbijo tudi za razvoj in nameščanje sončnih elektrarn. Baterijsko tehnologijo, ki so jo razvili za potrebe avtomobilov, pa uporabljajo tudi za izdelavo shranjevalnikov energije, ki lahko v kombinaciji z nestanovitnimi obnovljivimi viri, kot sta sonce in veter, povečajo zanesljivost oskrbe. Letos podirajo rekorde v prodaji, a še vedno ne uspevajo dohajati povpraševanja.
Nedavno je Musk napovedal, da bo Tesla začela proizvajati tudi humanoidne robote, poimenovane Optimus, ki naj bi služili kot delovna sila v proizvodnji.
Plaz sprememb, ki jih prinaša podjetje Tesla tako v mobilnosti kot tudi v energetiki in proizvodnih procesih, je po mnenju Andreja Pečjaka, slovenskega inovatorja in pionirja na področju električnih avtomobilov, tako mogočen, da ga komaj lahko primerjamo s katero od industrijskih revolucij v zadnjih 300 letih. “Nobene od dosedanjih industrijskih revolucij ni pognala le ena firma, morda je še najbližje Fordova masovna proizvodnja avtomobilov v začetku 20. stoletja. A takrat še ni bilo globalizacije, Ford ni gradil velikanskih tovarn po vsem svetu.”
Elona Muska Pečjak vidi kot izrazito dvoplastno osebnost. “Po eni strani kot genija in vizionarja, ki je utrl pot elektrifikaciji energetike in transporta. Po drugi strani pa mu skoraj neskončna moč in vpliv dajeta občutek, da je nekakšno božanstvo, kar prej ali slej pripelje do osebnostnih težav.”
“Nekdo, ki je več kot desetletje na čelu česarkoli in to obvladuje z neko obliko absolutizma, prej ali slej začne o sebi misliti, da je nezmotljiv. Prav to se dogaja Elonu, začel se je vtikati v vse in povsod je prepričan, da je najpametnejši in nezmotljiv. To povzroča nepotrebne konflikte, posledično začne to prej ali slej škodovati tudi ugledu in uspehu podjetja. Se pa tolažim, da Tesla ni samo Elon Musk in da preostali vizionarji v podjetju vedo, kaj počno.”
Simptom razkroja družbenega reda
Po mnenju dr. Aleš Završnika, direktorja Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti UL, ki se raziskovalno ukvarja z vplivom novih tehnologij na družbo, je Elon Musk v prvi vrsti mojster ustvarjanja množične histerije, od avtomobilov in vesolja do nevroznanosti. “S podjetjem Neuralink na primer ustvarja nekaj, kar drugi delajo že desetletje, a za možgansko-računalniške vmesnike vsi vemo zaradi podjetja Neuralink, čeprav to v znanstvenem smislu ni noben presežek.”
Miljarderji, kot je Musk, so po Završnikovem mnenju simptom, znak anomalij svetovnega družbeno-političnega režima, zlasti dejstva, da države niso več gospodarji na svetovnem parketu.
Filozofinja dr. Alenka Zupančič z ZRC SAZU se do lika Elona Muska in do vprašanja, ali gre za vizionarskega genija ali nedoraslega bogataša, ni želela podrobneje opredeljevati, ker da premalo pozna njegovo delo. “Vsekakor pa je s sistemom, ki omogoča, da se tolikšna moč nabere v rokah ene osebe, nekaj zelo narobe. Že to, da je prihodnost nas vseh lahko odvisna od tega, ali je ta ena oseba genij in vizionar ali pa prebogati ‘vasezagledanec’, priča o tem, na kako napačnem in tveganem kraju smo.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje