Največja gospodarstva sveta želijo izboljšati usklajevanje v boju proti pandemiji covida-19 in bodo zato oblikovala skupno delovno skupino, so se na današnjem srečanju v Rimu strinjali finančni in zdravstveni ministri skupine G20. Ministri so tudi pritrdili cilju vsaj 70-odstotne precepljenosti svetovne populacije do sredine leta 2022.
Novo telo naj bi okrepilo sodelovanje med ministri G20 za finance in za zdravje ter “izboljšalo dialog in globalno sodelovanje glede pripravljenosti na pandemije”, izhaja iz sklepne izjave srečanja, ki jo med drugim navajata nemška in italijanska tiskovna agencija, dpa in Ansa.
To so v sporočilu za javnost potrdili tudi na slovenskih ministrstvih za zdravje in finance, kjer so v zvezi s tem še zapisali, da bo skupina predvidoma v začetku prihodnjega leta ministrom poročala o tem, kako lahko sodelovanje finančnega in zdravstvenega področja izboljša pripravljenost in odziv na prihodnje krize.
Boj proti epidemiji in podnebne spremembe glavne teme vrha G20
Na odločitev za ustanovitev nove delovne skupine so se medtem že odzvale razvojne organizacije, med njimi Oxfam, in jo kritizirale, saj da gre za “podeželski klub bogatih”, ki da bo oslabil položaj Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), “postavil multilateralizem na hladno” in izključil revnejše države, poroča dpa.
Boj proti pandemiji bo poleg ukrepanja proti podnebnim spremembam ključna tema vrha G20 v soboto in nedeljo, izhodišča za katerega so danes v Rimu usklajevali ministri teh 20 najmočnejših gospodarstev sveta. Finančni ministri, med njimi slovenski Andrej Šircelj, so se sestali v živo, zdravstveni, med katerimi je bil tudi Janez Poklukar, pa po video povezavi.
Oba slovenska ministra sta na pogovorih sodelovala v vlogi predsedujočega Svetu EU, v svojih nastopih pa sta se med drugim strinjala s potrebo po izboljšanju sodelovanja finančnega in zdravstvenega področja. Poklukar se je poleg tega zavzel, da morajo prizadevanja za izboljšanje pripravljenosti in odzivanja na pandemijo temeljiti na osrednji vlogi WHO, in izpostavil podporo EU sklenitvi mednarodne pogodbe o pandemijah.
Glede pandemije je eden osrednjih izzivov neenaka distribucija cepiv proti covidu-19 v svetu. V revnih državah sveta je bilo polno cepljenih komajda štiri odstotke prebivalstva, medtem ko je v bogatih državah ta delež več kot 60-odstoten. Nizka precepljenost v revnih delih sveta predstavlja grožnjo globalnemu spopadu s pandemijo.
Do konca leta 40-odstotna precepljenost sveta
V zvezi s tem danes dogovorjeni osnutek potrjuje zavezo o doseganju vsaj 70-odstotne precepljenosti v vseh državah sveta do sredine leta 2022 in kratkoročnejši cilj doseganja 40-odstotne precepljenosti do konca tega leta. V ta namen si bodo države G20 prizadevale za povečanje dobave cepiv in drugih bistvenih medicinskih izdelkov ter odpravo finančnih omejitev.
Kot piše Ansa, poznavalci ocenjujejo, da je določitev sredine leta 2022 kot ciljnega datuma korak naprej, saj so bili časovni okviri doslej precej bolj nejasni.
Tuje agencije sicer poročajo tudi o sklepih, ki naj bi jih na vrhu potrdili voditelji G20 in zadevajo boj proti podnebnim spremembam. Pričakovano naj bi bili med njimi potrditev cilja ZN o omejevanju globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija in zaveza k takojšnjemu ukrepanju v tej smeri.
Dokončen dogovor o tem, ali bo v sklepih vrha naveden tudi cilj doseganja ničelnih neto toplogrednih izpustov do leta 2050, medtem še ni dosežen. Zaenkrat naj bi letnica ostajala v oklepajih. Kitajska si je npr. zastavila ta cilj doseči do leta 2060, medtem ko se Indija h konkretni letnici še ni pripravljena zavezati.
Na vrhu v Rimu potrjeni sklepi bodo predstavljali pomembno pogajalsko izhodišče skupine G20 na težko pričakovani mednarodni podnebni konferenci COP26, ki se začenja v nedeljo v škotskem Glasgowu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!