V letu 2022 je ZZZS ustvaril 133-milijonski primanjkljaj je na današnji izjavi za medije povedala generalna direktorica zavoda Tatjana Mlakar. Kot je dodala, ga bodo pokrili z lastnim denarjem iz preteklih presežkov. Odhodki zavoda so bili v lanskem letu večji predvsem zaradi rasti odhodkov za bolniška nadomestila in bolniški stalež.
Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je lani nemoteno financiral pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, a s primanjkljajem v višini okoli 133 milijonov evrov, ki ga je pokril z lastnimi viri iz presežkov minulih let. Letos ob negotovih razmerah poslovanja načrtujejo 48-milijonski primanjkljaj, v finančni načrt pa ob tem še niso vključeni finančni učinki novih obveznosti.
Prvo grobo oceno lanskoletnega finančnega poslovanja ZZZS je na današnji novinarski konferenci predstavila generalna direktorica Tatjana Mlakar. ZZZS je realiziral prihodke v višini 3,94 milijarde evrov in odhodke v višini 4,1 milijarde evrov. ZZZS je lansko leto tako sklenil s 133,3 milijona evrov primanjkljaja. Tega bodo v celoti pokrili iz lastnih virov, in sicer iz ustvarjenih presežkov iz preteklih let. Stanje lastnih virov je konec leta znašalo 60,7 milijona evrov.
Prihodki so bili lani od načrtovanih višji za 35 milijonov evrov. Po besedah Mlakar so bili višji predvsem zaradi večjih prihodkov od prispevkov zaradi ugodne gospodarske rasti in zaradi večjih transferjev iz državnega proračuna, predvsem zaradi kritja povečanih obveznosti na račun epidemije covida-19.
Odhodki, ki so bili od načrtovanih nižji za 25,7 milijona evrov, pa so bili v primerjavi s predhodnim letom večji za 556 milijonov evrov, “predvsem zaradi visoke, več kot 43-odstotne rasti odhodkov za bolniška nadomestila ter zaradi rasti odhodkov za bolniški stalež zaradi izolacij ob okužbi z novim koronavirusom, ki jih je bilo v lanskem letu skoraj za 200 milijonov evrov”.
Prav tako so na višje odhodke med drugim vplivali dogovori vlade s sindikati za dvig plač v zdravstvu, povišanje cen zdravstvenih storitev, uskladitev z inflacijo, tudi večja realizacija programov zdravstvenih storitev pri izvajalcih v primerjavi z letom prej.
“ZZZS je v letu 2022 posloval v zahtevnih finančnih pogojih, ki jih je v veliki meri še vedno narekovala epidemija covida-19, pa tudi naraščajoči odhodki, tudi zaradi novih obveznosti, za katere država žal ni zagotovila zadostnega kritja z novim trajnim virom financiranja,” je še ocenila Mlakar. Kljub temu je ZZZS lani zagotavljal nemoteno in stabilno financiranje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter izvajalcev zdravstvenih storitev.
Za letošnje leto je pri poslovanju ZZZS načrtovan primanjkljaj v višini 48,4 milijona evrov in bo po načrtih v celoti pokrit z lastnimi viri ZZZS iz leta 2022. V to oceno poslovanja pa še niso vključeni zadnji dogovori o višjih plačah v zdravstvu ter uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih in obsegu sredstev za leto 2023, ki je začela veljati danes, je opozorila direktorica področja za finance in računovodstvo Daniela Dimić. Gre za okoli 150 milijonov evrov finančnih učinkov, ki še niso vključeni v finančni načrt.
Mlakar se je odzvala tudi na zavezo za sodelovanje pri izvedbi zdravstvene reforme, ki so jo koalicijski partnerji podpisali v ponedeljek. Reforma med drugim predvideva strukturno prenovo ZZZS. Kot je dejala, si na ZZZS že več kot 10 let želijo spremenjene vloge v zdravstvenem sistemu po modelu primerljivih avstrijske in nemške blagajne. Glede digitalizacije in informatizacije ocenjuje, da je v ZZZS že zdaj “na kar zavidljivem nivoju”. Ob tem je poudarila, da je osredotočanje samo na ZZZS premalo, saj gre pri delovanju sistema zdravstvenega varstva za povezovanje z vsemi deležniki.
Preberite še: Koalicija enotno v zdravstveno reformo
Glede sodelovanja pri pripravi prenove je Mlakar povedala, da je v delovno skupino, ki bo pod vodstvom premierja Roberta Goloba koordinirala zdravstveno reformo, s svojo predstavnico vključen tudi ZZZS. Glede načrtov o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa na ZZZS ocenjujejo, da gre za politično odločitev, ob tem pa bo treba nadomestiti ta vir financiranja v višini okoli 600 milijonov evrov, saj brez tega ne bo mogoče zagotavljati sedanjega nivoja pravic in storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!