Vseh 53 koalicijskih poslancev je podpisalo obljubo, da bodo sodelovali pri izvedbi zdravstvene reforme. Ob tem so zapisali "zavezo državljanom", da bodo vzpostavili učinkovit javni zdravstveni sistem, ki bo vsakomur omogočal pravočasen dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev.
Zaveza koalicije za sodelovanje in podporo pri izvedbi zdravstvene reforme je podpisana. Podpise je prispevalo vseh 53 koalicijskih poslancev. V zavezi so poudarili, da je cilj koalicije in vlade učinkovit javni zdravstveni sistem, ki vsakomur omogoča pravočasen dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev.
“Za dosego tega cilja in učinkovito izvedbo reforme si bomo aktivno prizadevali skupaj, s sodelovanjem, pripravljenostjo na sprejemanje kompromisov ter pozitivno in usklajeno komunikacijo, ki bo državljankam in državljanom vlivala zaupanje o naši zavezanosti k izvedbi reforme,” piše v zavezi.
Izpostavljenih je deset prioritet koalicije na področju zdravstva ter časovnica priprave in izvedbe zakonov oziroma ukrepov.
V treh mesecih napovedujejo pripravo zakonodaje za digitalizacijo zdravstvenega sistema, implementacijo pa z januarjem prihodnje leto. Kot poudarjajo, bo vzor estonski sistem digitalizacije.
Začetke pogajanj reforme plačnega sistema javnih uslužbencev napovedujejo za konec februarja, zakonodajo na tem področju naj bi pripravili do konca junija, njeno izvedbo pa z začetkom prihodnjega leta. “Do 1. 4. 2023 bo oblikovan ločeni plačni steber za področje zdravstva in socialnega varstva, s poudarkom na najnižjih plačah,” lahko preberemo v zavezi. Poudarek na najnižje plačanih so po naših informacijah zahtevali v Levici.
Naslednja točka je reševanje problematike družinske in urgentne medicine. Na novo nameravajo definirati time družinske medicine, poskrbeti za administrativno razbremenitev, poenotiti delovanje urgentnih centrov. Kot napovedujejo, bodo temeljno obravnavo pacientov vrnili specialistom družinske medicine oziroma pediatrom na primarni ravni.
Dejansko stanje neopredeljenih pacientov nameravajo ugotoviti v šestih tednih, do konca junija pripraviti sistemsko zakonodajo in jo izpeljati z začetkom prihodnjega leta.
Že v dveh mesecih pa napovedujejo pripravo zakonodaje za strukturno prenovo Zavoda za zdravstveno zavarovane Slovenije (ZZZS). “Ker gre za središčno točko zdravstvenega sistema, bomo iskali konsenz za čim hitrejšo implementacijo,” napoveduje koalicija. Ob tem poudarja, da bo sistem v celoti digitaliziran in transparenten, podatki o storilnosti izvajalcev v zdravstvenem sistemu bodo javno objavljeni …
Do konca junija napovedujejo tudi pripravo zakonodaje za prenovo nadzora in vodenja javnih zavodov in za ureditev področja absentizma. Do uveljavitve pa naj bi prišlo do začetka prihodnjega leta. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je na petkovi tiskovni konferenci poudaril, da je absentizem s finančnega vidika velik problem.
Po podatkih ministrstva so v letu 2021 stroški za bolniške dopuste znašali 498 milijonov evrov, lani pa več kot 700 milijonov evrov. Absentizem se je v letih 2020 in 2021 zvišal za 10 odstotkov v breme delodajalca, še dvakrat višji pa je bil porast v breme ZZZS. Absentizma se nameravajo lotiti z razbremenitvijo družinskih zdravnikov, vključitvijo specialistov medicine dela in vzpostavitvijo enotnega izvedenskega organa.
V zavezah koalicija napoveduje tudi spremembe sistema koncesij. “Iskali bomo ravnovesje pri izvajanju javnih zdravstvenih storitev med javnimi zavodi, občinskimi in državnimi, ter zasebnimi izvajalci v javnem sistemu,” so zapisali. Tudi ta stavek je bil po besedah naših virov dopolnjen na željo Levice, in sicer so dodali besede “v javnem sistemu”. Kot rok za pripravo zakonodaje so določili konec decembra letošnjega leta, za implementacijo pa začetek januarja 2025.
Enaka roka so si zadali tudi pri ureditvi problematike kadrov v zdravstvu in pri celoviti prenovi financiranja. Pri kadrih so izpostavili, da bodo ob objektivnem pomanjkanju zdravnikov in drugega kadra iskali rešitve za zagotovitev stabilnosti javnega zdravstvenega sistema. Pri financiranju pa so napovedali, da bo to stabilno in vzdržno, da bodo iskali nove vire sredstev in da bodo prenovili in nadgradili zdravstveno zavarovanje. Pri slednjem so -menda na zahtevo Levice- posebej izpostavili “ukinitev sedanje oblike dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja”.
Deseta točka, o kateri zdravstveni minister ni govoril
V tokratni zavezi je še deseta prioriteta, ki je minister Bešič Loredan koalicijskim partnerjem prejšnji teden ni predstavil in naj bi si jo v dokumentu prav tako zaželela najmanjša koalicijska stranka. To je centralizirano javno naročanje. Napovedujejo vzpostavitev transparentnega in učinkovitega modela nabave medicinskega materiala, opreme in zdravil, vzpostavitev centralnega registra referenčnih cen in okrepljen nadzor nad izvajanjem skupnih javnih naročil. Tudi pri tej prioriteti so si kot rok priprav zakonodaje določili konec letošnjega leta, uresničitev pa do januarja 2025.
Koalicijski partnerji so se še zavezali da bodo ustanovili delovno skupino v okviru državnega zbora, ki se bo z ministrom in njegovimi sodelavci sestala vsaj enkrat mesečno. Vanjo bodo vključeni po trije člani vsake koalicijske stranke, vodila pa jo bo predsednica državnozborskega odbora za zdravje Tamara Kozlovič.
V koalicijskih strankah so z zavezo o sodelovanju pri izvedbi zdravstvene reforme sicer zadovoljni, a dodajajo, da bo bistvena njena vsebina.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
