Od -20 do +40 stopinj Celzija, veter, dež, sneg ... Raziskovalci britanske univerze v Salfordu v posebnem in edinem tovrstnem laboratoriju na svetu simulirajo ekstremne vremenske pogoje in testirajo hišo prihodnosti, imenovano Energy house 2.0. V sklopu projekta sta bili zgrajeni dve hiši, cilj projekta pa je zgraditi brezogljično stavbo, ki prenese najhujše vremenske pogoje in čim bolj zmanjšati stroške bivanja.
Dež, močan sneg, veter, – 20 do +40 stopinj Celzija. Laboratorij v Manchestru v Veliki Britaniji je bil zgrajen, da bi podprl skoraj 18 milijonov evrov vreden raziskovalni projekt, ki ga sofinancira tudi Evropska unija. V zaprtem laboratoriju, ki je dovolj velik, da bi vanj lahko parkirali 24 dvonadstropnih avtobusov, v katerem stojita dve stanovanjski hiši, so vremenski pogoji povsem drugačni kot pred njim. Novinarske ekipe iz njega stopajo popolnoma zasnežene, čeprav zunaj ni snega, iz laboratorija se vije gosta megla. Ob predstavitvi projekta so znanstveniki znižali temperaturo, začelo je močno snežiti.
“Stojimo v Energijski hiši 2.0, ki je najnovejši laboratorij Univerze v Salfordu. Imamo dva velika prostora, kjer lahko temperaturo spustimo do -20 stopinj Celzija ali dvignemo do +40 stopinj Celzija. Simuliramo veter, dež, sneg, sonce. To vse nam omogoča nenehne eksperimente, kakršnih ni mogoče izvajati nikjer drugje na svetu,” pravi profesor in direktor laboratorija Energy house Laboratories Will Swan ekipi Reutersa. Poudarja, da je namen projekta razumeti, kako se stavbe obnašajo v ekstremnih vremenskih pogojih, da bi lahko v prihodnosti dosegli popolno energetsko učinkovitost domov, podpira jih tako politika kot industrija.
Hiši z leseno konstrukcijo in posebnimi opekami in izolacijo sta nenehno podvrženi pogojem, ki simulirajo vse od nordijskega mraza do saharske vročine. Profesor Richard Fitton, ki spremlja energetsko učinkovitost hiš v ekstremnih vremenskih pogojih, pravi, da želijo s tema hišama predvideti prihodnje standarde bivalnih stavb, kar bo v pomoč pri razvoju. V hišah testirajo toplotne črpalke, prezračevalne sisteme, infrardeče ogrevalne sisteme, talna gretja itd. “Gre za res velik eksperiment, da bi izvedeli, kaj je najbolje za tovrstne stavbe,” pojasnjuje Fitton. Zanimajo jih predvsem najučinkovitejši načini za razogljičenje domov, pa tudi boljši pregled nad stroški bivanja v časih, ko podnebne spremembe močno vplivajo na bivalne stroške.
“Podnebje se spreminja, vsi to lahko razumemo. Ne bo samo bolj toplo, ampak bo tudi vedno več ekstremov. Imeli bomo bolj suha poletja, pa tudi bolj mokre zime. Zato je naš cilj poiskati in testirati te stavbe do ekstremov,” pojasnjujejo in dodajajo, da bodo še bolj pomembne ugotovitve, kako se stavbe obnašajo, ko jih ob vremenu “obremenijo” še ljudje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
