N1 STUDIO: Kako na javna pisma o Ukrajini odgovarja ministrica Fajon

Slovenija 14. Jun. 202214:43 > 22:3016 komentarjev
Delite:

Danes je že 111. dan ruske invazije na Ukrajino. Medtem ko oboroženi spopadi trajajo, pri čemer njihovega konca ni na vidiku – ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da se bodo borili za vsa ozemlja, ki so trenutno pod okupacijo Rusije – slovenska javnost od nove vlade pričakuje jasno stališče do vojne. To lahko sklepamo tudi po dveh javnih pismih, ki sta ju v zadnjih dneh na premierja Roberta Goloba in zunanjo ministrico Tanjo Fajon naslovili skupini znanih Slovencev. O tem v oddaji N1 STUDIO z gostoma zunanjo ministrico Fajon in prvopodpisanim drugega pisma, zgodovinarjem Luko Lisjakom Gabrijelčičem.

Pod prvo javno pismo, ki vlado med drugim poziva k razmisleku o smotrnosti oboroževanja Ukrajine, sta se podpisala tudi dva nekdanja predsednika Milan Kučan in Danilo Türk, pod drugega pa nazorsko zelo široka skupina, med njimi Luka Lisjak Gabrijelčič, Samo Bardutzky, Miro Cerar, Rajko Pirnat, Branko Soban, Gregor Golobič, Janez Juhant, Alenka Puhar, Gregor Virant, Frane Adam, Janez Šuštaršič, Aleš Maver, Pavle Gantar in Renata Salecl.

Premier Robert Golob javnih pisem doslej ni komentiral, je pa med ponedeljkovim obiskom v Mariboru izrazil željo, da bi se stališče o vojni v Ukrajini oblikovalo v odboru državnega zbora za zunanjo politiko in to do vrha voditeljev Evropske unije, ki bo v Bruslju 23. in 24. junija.

Na vprašanje, ali podpisniki drugega pisma želijo premierja Goloba spodbuditi k temu, da izrazi svoje stališče o vojni oziroma kaj je glavno sporočilo pisma, je Lisjak Gabrijelčič povedal, da si želijo, da bi bilo stališče Slovenije do vojne čim širše. “Na podlagi pisma, ki smo ga poslali, je videti, da je konsenz mogoč, saj so se pod njega podpisali ljudje najrazličnejše svetovnonazorske usmeritve,” je povedal in ocenil, da se v zadnjih 10, 15 letih pod en dokument ni podpisalo toliko ljudi različnih usmeritev, nazorov. Po njegovem bi lahko pismo služilo tudi kot podlaga za oblikovanje stališča v odboru DZ.

Lisjak Gabrijelčič je dejal še, da so se za objavo javnega pisma odločili, saj so bili zaskrbljeni. Pri tem je izpostavil stališče nekdanjega ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca, ki je menil, da bi morala Slovenija zavzeti pozicijo ekvidistance do Ukrajine in Rusije. “To je napačna smer,” je bil odločen.

“Strinjam se, da potrebujemo širši konsenz in široko razpravo,” je komentirala ministrica Fajon in dejala, da v tem kontekstu razume tudi obe javni pismi. “Vsi si želimo, da bi se vojna čimprej končala po neki mirni poti. Ne vemo, kdaj se bo vojna končala, posledice so nepredvidljive, težko je za vse,” je dejala. V kratkem bo sklicala strateški svet, kjer bo prostor za razpravo tudi o obeh javnih pismih oziroma za razmislek, kako naj Slovenija postopa do vojne v Ukrajini. Poudarila je, da je Slovenija članica Evropske unije in Nata ter da se v tej luči politika naše države ne bo spremenila.

Medtem ko je Fajon poudarila pomen humanitarne pomoči Ukrajine (pri povojni obnovi, denimo), je tudi Lisjak Gabrijelčič menil, da so – glede na to, “da Slovenija ni velik proizvajalec orožja” – druga področja, kjer lahko Slovenija bolj realno pomaga. “Gre pa za vprašanje, katera stališča bo Slovenija zagovarjala znotraj EU in Nata. Tukaj dobro vemo, da so tudi v Natu drugačne, dosti bolj proruske pozicije (Madžarska),” je komentiral in menil, da je vitalni interes Slovenije, da se ohrani Evropa, kot je izšla iz helsinške listine. Torej Evropa, v kateri je pomembna nedotakljivost meja. Spogledovanje s predlogi aneksij “v imenu miru našega časa” je ocenil za nesprejemljivo.

Za kaj se bo torej zavzemala Slovenija in kaj po tem, če sankcije zoper Rusijo ne bodo dosegle želenega učinka? “To se vsi sprašujemo, to je tudi za nas ministre nova nepredvidljiva situacija,” je dejala Fajon in povedala, da jo veseli, da se je danes v Kijev vrnil dosedanji veleposlanik v Ukrajini. Kar zadeva načine, kako lahko Slovenija pomaga Ukrajini, je omenila tudi deljenje izkušanj, ki bi lahko vladi v Kijevu koristile pri vstopanju v Evropsko unijo. Pri tem je sicer poudarila, da se ne sme izgubiti fokus širitve EU na Zahodni Balkan.

Fajon prav tako veseli, da je predsednik vlade napovedal posvet v parlamentu, v petek pa se bo pred vrhom zunanjih ministrov EU v Luksemburgu sestal tudi odbor za zunanjo politiko. Kot je povedala, na vladi o tej temi še niso opravili širokega pogovora, je pa v oddaji N1 STUDIO ponovila svoje stališče, da “več orožja nikoli ne prinese več miru”, pri čemer pa se mora tudi Ukrajina braniti. To so težke odločitve, potrebujejo širok konsenz”. Kar zadeva stališče, ki ga bo sprejel odbor za zunanjo politiko, je dejala, da se bo “v veliki meri skušala zavezati k temu, da se posluša parlament”. “Zavedam se vloge demokracije in hrama, ki ga imamo,” je poudarila in izpostavila tudi pomen prisluhniti civilni družbi.

Iz vrst trenutne opozicije so sicer že prišle kritike, da je vlada Goloba proruska oziroma je naklonjena ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Na vprašanje, ali oziroma kako zelo evropsko javnost zanima stališče nove slovenske vlade, je Lisjak Gabrijelčič menil, da je zanimanja več, kot bi si mislili, sploh glede na geografsko lego naše države – blizu sta, denimo, Zahodni Balkan in Madžarska. “Slovenija je majhna država, a znotraj Evropskega sveta ima en glas. Naša teža je marsikdaj gotovo večja, kot se nam zdi,” je dejal.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar