Ruski in ukrajinski turisti so bili v Rogaški Slatini vedno nekaj posebnega. Celo tako, da so napisi, koliko stane taksi ali kilogram sadja, v ruščini. Na počitnice so zmeraj prihajali za dlje časa kot drugi gostje, prav tako so v Rogaški Slatini Rusi in Ukrajinci ostajali dlje kot v drugih krajih po Sloveniji. Tudi zapravili so več kot preostali. Mesto ob meji s Hrvaško se je zaradi njih spremenilo. Kako se zdaj zaradi vojne spoprijema z dejstvom, da se ne bodo vrnili?
Rogaška Slatina, pravi tamkajšnji taksist Franjo Djurović, je pred epidemijo živela od turistov iz Rusije, Ukrajine in drugih držav nekdanje Sovjetske zveze. “Ko smo se začeli veseliti konca epidemičnih ukrepov, nas je vojna v Ukrajini vrgla na kolena,” nam je povedal.
Ruski in ukrajinski turisti so leta 2019, v zadnjem letu pred epidemijo, v Sloveniji ustvarili manj kot dva odstotka turističnih nočitev. Za Rogaško Slatino, mesto, ki leži ob jugovzhodni meji države in v katerem živi približno 5.000 ljudi, pa so bili gostje iz Ruske federacije in Ukrajine zelo pomembni.
Ostali dlje kot drugi
Leta 2019 je nekaj manj kot 14 odstotkov turistov v Rogaško Slatino prišlo iz Rusije, nekaj več kot pet odstotkov pa iz Ukrajine. Ustvarili so skoraj 40 odstotkov vseh nočitev v občini, od tega Rusi 27,8 odstotka, Ukrajinci pa malo več kot deset odstotkov.
V naslednjih dveh letih se je obisk vseh tujih turistov v Sloveniji zmanjšal za štirikrat, s skoraj pet milijonov nočitev leta 2019 na 1,2 milijona v letu 2020. Zdaj mnogi upajo, da se je to obdobje zaključilo in da bo v slovenskih turističnih krajih spet več tujcev.
Ljubljansko letališče načrtovalo nove redne linije
Še pred kratkim se je slovenski turizem pripravljal na vrnitev Rusov in Ukrajincev. Na ljubljanskem letališču, ki je imelo že prej povezavo z ruskim glavnim mestom Moskvo, so na začetku leta uvedli še čartersko povezavo z ruskim Sankt Peterburgom. Predvidevali so, da bo ta linija konec marca postala redna. V poletnem voznem redu naj bi bila nova tudi neposredna redna povezava z ukrajinsko prestolnico Kijevom.
Vsi odpovedali
Goste iz držav nekdanje Sovjetske zveze je nestrpno pričakoval tudi Janko Zupanc. Iz teh držav je pred epidemijo prišla več kot polovica gostov njegove turistične kmetije Pomona v bližini Rogaške Slatine. “Zdaj pa so vsi odpovedali svoje rezervacije,” je povedal Zupanc.
Podobno je tudi v številnih hotelih v središču mesta, pravi Dino Markovinovič, direktor zavoda za turizem in kulturo Rogaška Slatina. “Za letošnje leto smo imeli veliko rezervacij gostov iz Rusije in Ukrajine,” je dejal. “Vsi so odpovedali.” To je neuraden podatek, saj mu uradnih iz hotelov niso poslali. Tudi na naše prošnje niso odgovorili.
Prišli so zaradi vode
Rusi in drugi gostje iz držav nekdanje Sovjetske zveze so začeli v Rogaško Slatino prihajati zaradi zdravja, nam je povedalo več sogovornikov. “14 dni pijejo našo vodo, donat, ki je bogat z magnezijem, si očistijo telo in se na splošno bolje počutijo,” je opisal Zupanc.
Prav to naj bi bil razlog, da so v Rogaško Slatino prihajali na daljše počitnice. Leta 2019 so Rusi in Ukrajinci, ki so prišli v Ljubljano, povprečno prespali dvakrat. Tisti, ki so prišli v piransko občino, so prenočili povprečno petkrat. V Rogaški Slatini pa so ruski in ukrajinski gostje povprečno preživeli deset dni.
Zanimivo je, da so ostali tudi dlje kot turisti, ki so v Rogaško Slatino prišli iz Slovenije od drugod. Če izvzamemo Ruse in Ukrajince, je turist v Rogaški Slatini povprečno prespal štirikrat.
Enako je v občini Radenci, kraju druge slavne slovenske mineralne vode. Tudi tam so ruski turisti leta 2019 ostali povprečno deset dni. To je trikrat več kot ostali turisti, ki obiščejo Radence. Vendar je leta 2019 to občino obiskalo samo 374 ruskih turistov, občino Rogaška Slatina pa približno 8.000.
Samoplačniške zdravstvene storitve pri roki
Poleg donata goste od daleč v Rogaško Slatino privabljajo številne zdravstvene storitve, predvsem diagnostične. Zaradi bogatih turistov se je ta ponudba še razvila. Medicinski center Rogaška je eden največjih zasebnih zdravstvenih podjetij v državi. Od drugih velikih zdravstvenih zasebnikov pa se razlikuje v tem, da opravi zelo veliko zdravstvenih storitev, ki so plačane iz žepa. In velik del teh plačajo tujci. Leta 2019 so s samoplačniškimi storitvami zaslužili 5,7 milijona evrov, leta 2020 pa samo 2,2 milijona evrov.
Lastnik medicinskega centra Rogaška je od leta 2014 Boris Biček in ga je v naslednjih letih prenovil. Biček je slovenski javnosti postal znan okoli leta 2006, ko je bil slovenski predstavnik ruskega naftnega giganta Lukoil. Pri svojem delu je opazil, da si veliko Rusov želi priti v slovenska zdravilišča, zato je ustanovil turistično agencijo. Leta 2019 je z njo ustvaril več kot šest milijonov evrov prihodkov, predlani petkrat manj.
Mesto se je spremenilo
Ko so enkrat donat, zdravilišča in zdravstvene storitve pritegnili bogatejše rusko govoreče turiste, se je Rogaška Slatina prilagodila. Leta 2015 je Rus Sergej Kacijev, ki je s trgovino s tobakom zaslužil milijarde, kupil Grand hotel Rogaška in še dva sosednja hotela. Ruski zdravnik Nikolaj Vorobjev pa je malo pozneje kupil prestižni hotel Aleksander.
V naslednjih letih je bilo veliko hotelov prenovljenih in zdaj imajo nekaj zvezdic več kot prej. V hotelih in drugod v mestu se je odprlo več frizerskih in kozmetičnih salonov ter trgovin z dražjimi oblekami. Taksisti imajo zdaj samo mercedese in druga dražja vozila. Postavili so table s ponudbami v ruščini. Enako so storile agencije, ki tržijo izlete. Fotografija na začetku članka in spodnja fotografija, ki kažeta takšni tabli, sta iz leta 2018.
Zahtevni gostje
“Rusi so zahtevni gostje,” je dejal Djurovič. “Zahtevali so, da se taksi pripelje v petih minutah, potem pa si jih čakal pred vhodom 20 minut.”
Vendar je brez njih še težje, je dodal.
“Rusi se niso pripeljali s svojimi avtomobili, zato smo jih šli iskat na letališča, tudi v Avstrijo in Zagreb,” je pojasnil. “Nato pa so se iz Rogaške Slatine vozili v Ljubljano, drugod po Sloveniji in tudi v okoliške države.”
Ruse z letalom vozil v Italijo in Francijo
“Vsi turisti, tudi ruski, v Rogaško Slatino pridejo zato, da so v Rogaški Slatini,” je dejal Roman Šipec iz turistične agencije Peti Element. “Vendar Rusi in drugi gostje iz tako oddaljenih držav Rogaško Slatino v večji meri izkoristijo tudi kot odskočno točko za izlete.” Italijani, Avstrijci in Nemci namreč obiska Slovenije ne doživljajo kot priložnost, da obiščejo tudi Benetke, Dunaj, Zagreb, Prago in podobno.
Biček je leta 2012 za Finance povedal, da je zaradi želja ruskih gostov kupil letalo za osem potnikov. Največkrat je svoje goste peljal v Rim, Milano, Pariz in na Korziko, je dejal.
1.000 evrov za obleke
Večkrat so takšni izleti za Ruse nakupovalni izleti, je dejal Djurović. “V eni trgovini lahko zapravijo tisoč evrov,” je opisal. Zato so se tudi v Rogaški Slatini pojavile trgovine, ki prodajajo hlače za 500 evrov in podobno, je rekel.
Iz Ukrajine in Rusije so namreč k nam prihajali predvsem bogatejši, nam je povedalo več sogovornikov. “Med njimi so tudi takšni, ki želijo pokazati, koliko denarja imajo,” je dejal Zupanec. Sam sicer nima takšnih gostov, je dodal. “Mi smo na podeželju, 3,5 kilometra od Rogaške Slatine. K nam so ves čas prihajali zaradi zdravja in miru,” je pojasnil.
Mnogim, ki so prišli na počitnice, je bilo tako všeč, da so si tudi kupili hišo ali stanovanje, je dejal Markovinovič. Oddelek nepremičninske agencije Re/Max v Rogaški Slatini ima na primer na svoji spletni strani vabilo za stranke napisano tudi v ruščini.
“Če smo preživeli epidemijo, bomo tudi to”
Gostov iz Rusije in Ukrajine bo v Rogaški Slatini še vsaj nekaj let manj kot prej, so se strinjali naši sogovorniki. Sprašujejo se tudi, ali bodo, če se bodo kdaj vrnili, spet zapravljali tako kot prej.
Vendar nihče od naših zagovornikov zaradi tega ni zelo zaskrbljen. Poudarili so, da se je število obiskovalcev iz Rusije močno zmanjšalo že sredi prejšnjega desetletja, torej prav v času obsežne preobrazbe Rogaške Slatine. Leta 2012 je v Rogaški Slatini 9.424 ruskih turistov prenočilo skupno malo več kot 115.000-krat. Do leta 2016 sta se številki skoraj prepolovili, saj je Evropska unija uvedla sankcije zoper Rusko federacijo že zaradi zasedbe ukrajinskega polotoka Krim leta 2014.
Po letu 2016 se je število ruskih gostov vsako leto povečalo. Čeprav se ni vrnilo na raven iz leta 2012, ni nobenega dvoma, da so se tudi turistični delavci v Rogaški Slatini veselili vrnitve razmer izpred epidemije. Zdaj, ko je jasno, da se to še nekaj časa ne bo zgodilo, pa zaradi tega niso obupani. “Če smo preživeli epidemijo, bomo zmogli tudi to,” nam je dejalo več sogovornikov. “Turistična ponudba se razvija, zgradili bomo razgledni stolp, najvišjo zgradbo v Sloveniji,” je dejal Markovinovič.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje