Nike v Rusiji dokončno zaprl trgovine

Svet 23. Jun. 202217:331 komentar
Delite:
Foto: Anton Vaganov/REUTERS

Ameriški proizvajalec športne opreme Nike zapušča ruski trg. Svoje poslovalnice je prvotno zaprl marca, v okviru sankcij proti Rusiji. Nato pa je sporočil, da ne bo podaljšal sporazumov z licenčnimi trgovci na drobno v Rusiji. Med tem je Rusija danes vlagateljem poplačala obresti na državne obveznice, ki dospejo v letih 2027 in 2047, in sicer v rubljih, četudi so državni dolžniški vrednostni papirji denominirani v dolarjih.

Ameriški proizvajalec športne opreme Nike je sporočil, da dokončno zapušča ruski trg in tam ne namerava ponovno odpreti svojih trgovin. “Nike se je odločil, da zapusti ruski trg. Posledično v tej regiji ne bosta več na voljo Nikova spletna stran in mobilna aplikacija. Trgovine smo pred časom začasno zaprli in jih ne bomo več odprli,” je skupina zapisala v sporočilu za javnost.

Trgovine je Nike prvotno začasno zaprl marca v okviru sankcij proti Rusiji zaradi njene vojaške invazije na Ukrajino. Maja pa je sporočilo, da ne bo podaljšalo sporazumov z licenčnimi trgovci na drobno v Rusiji. Ruski in ukrajinski trg skupaj sicer za Nike predstavljata manj kot odstotek vseh prihodkov podjetja, tako da je po navedbah spletnega portala Reuters umik bolj simbolične narave.

V sklopu sankcij proti Rusiji so državo začasno zapustila številna zahodna podjetja, nekatera med njimi, kot sta Starbucks in McDonald’s, pa so se že dokončno poslovila z ruskega trga. Starbucks je tako pretekli mesec v Rusiji zaprl 130 kavarn, McDonald’s pa 850 restavracij.

Rusija v rubljih poplačala obresti na dolg v dolarjih

Rusija je danes vlagateljem poplačala obresti na državne obveznice, ki dospejo v letih 2027 in 2047, in sicer v rubljih, četudi so državni dolžniški vrednostni papirji denominirani v dolarjih, je danes objavilo rusko finančno ministrstvo. Za izplačili je skupaj namenila 21,51 milijarde rubljev (216,9 milijona evrov). Rusko ministrstvo za finance je tako v celoti izpolnilo obveznosti Ruske federacije.

Ministrstvo je sicer v izjavi za javnost pojasnilo, da pri poravnavanju svojih obveznosti uporablja nov začasni plačilni sistem, ki je v veljavo stopil v sredo. Vzpostavilo ga je, potem ko je imelo zaradi sankcij Zahoda, uvedenih po invaziji na Ukrajino, težave pri servisiranju dolgov, najetih v tujih valutah. Rusija bo skladno z novim sistemom zneske v rubljih, enakovredne kuponom v dolarjih, nakazovala nacionalni klirinško depotni družbi s sedežem v Moskvi, ki bo nato izplačevala kreditodajalce v rubljih po tečaju, določenem s strani ruske centralne banke. V primeru, da bodo posojilodajalci iz Rusije, jim bodo sredstva nakazana mimo tujih posrednikov, tistim iz tujine pa na posebne račune v rubljih. Gre za podoben mehanizem, kot je tisti, ki ga je Rusija vzpostavila za kupce plina.

ruski rubelj
Foto : REUTERS/arhiv

Rusija je že maja sporočila, da bo začela dolgove poplačevati v nacionalni valuti. V začetku junija pa so vlagatelji sporočili, da največja država na svetu prvič ni poplačala za 1,9 milijona dolarjev obresti na državne obveznice. Rusija sicer zadnjič ni bila sposobna poravnati zunanjega dolga leta 1918, ko je boljševiški voditelj Vladimir Lenin zavrnil obveznosti carskega režima.

Zelenski Rusijo obtožuje načrtnega uničenja Donbasa

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nočnem nagovoru obtožil Rusijo, da želi uničiti celoten Donbas. Ta pokrajina na vzhodu Ukrajine ostaja prizorišče najintenzivnejših spopadov, branilcem mest Severodoneck in Lisičansk pa grozi, da jih bodo ruske sile v kratkem v celoti obkrožile, poroča britanska mreža BBC. Svetovalec ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič je poudaril, da na območju teh dveh krajev v luganški regiji obstaja nevarnost “ruske taktične zmage”, a da jo napadalci še niso dosegli.

Volodimir Zelenski
Foto : REUTERS

Zelenski je še enkrat več pozval zahodne voditelje, naj pospešijo dobavo težkega orožja Ukrajini. Glede ruskih ciljev v Ukrajini je izrazil prepričanje, da ti ostajajo nespremenjeni, in sicer je mnenja, da želijo napadalci “uničiti celoten Donbas, korak za korakom”.

Ukrajinski begunci na spletu tarče trgovcev z ljudmi

V nedavni evropski policijski akciji so odkrili domnevne trgovce z ljudmi, katerih tarče na spletu so ranljivi ukrajinski begunci, ki so pred rusko invazijo zbežali iz svoje domovine, je danes sporočil evropski policijski urad Europol. V operaciji je sodelovalo 14 držav članic Evropske unije, tudi Slovenija.

V usklajeni spletni akciji EMPACT so bile 23. maja njihove tarče kriminalne mreže, ki prek spletnih strani in platform družbenih medijev novačijo ukrajinske begunce za spolno in delovno izkoriščanje. Preiskovalci so preverili 125 spletnih platform, vključno s forumi, ki beguncem ponujajo pomoč pri prevozu, namestitvi in zaposlitvi, spletišča za zmenke in zaposlitve ter platforme za spolne storitve. Prepoznali so devet domnevnih trgovcev z ljudmi in devet potencialnih žrtev ter sprožili 15 preiskav, so sporočili iz Europola.

BEGUNCI
Foto : Leonhard Foeger/REUTERS

Na 42 spletnih platformah so odkrili sumljive ponudbe. Sumljive dejavnosti so ugotovili tudi na številnih forumih, tudi v ruščini. Ukrajinke so pri tem še posebej tarče sumljivih ponudb za delo. Europol tako navaja vabila na fotografiranje in obljube o svetli prihodnosti, ki nato vodijo v spolno izkoriščanje.

Zaradi vojne uničenih več kot 150 ukrajinskih kulturnih znamenitosti

Strokovnjaki Združenih narodov so potrdili popolno ali delno uničenje 152 znamenitosti kulturne in zgodovinske dediščine v Ukrajini, odkar je Rusija 24. februarja napadla to državo, so sporočili iz Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Na seznamu so tako muzeji kot spomeniki, cerkve in druge verske ustanove ter knjižnice.

Unesco je ukrajinskim oblastem pomagal pri označevanju kulturnih znamenitosti z značilno modro oznako, kar pomeni, da so znamenitosti zaščitene v skladu s haaško konvencijo o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada iz leta 1954, katere podpisnici sta tako Rusija kot Ukrajina. Od začetka ruske invazije na Ukrajino je bilo kljub temu poškodovanih na desetine znamenitosti, od tega tri četrtine v regijah Harkov in Doneck na vzhodu države ter v bližini ukrajinskega glavnega mesta Kijev. Kot so še sporočili, sedem krajev svetovne kulturne dediščine v Ukrajini, med njimi katedrala Svete Sofije in samostanski kompleks v Kijevu, zaenkrat vojna še ni prizadela.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar