Po incidentu v Šiški, v katerega sta bila vpletena redar ljubljanskega mestnega redarstva in kolesar, smo za mnenje o ravnanju redarja povprašali strokovnjaka s tega področja, profesorja s Fakultete za varnostne vede dr. Miho Dvojmoča. "Na prvi pogled se zdi, da je bila uporaba sile absolutno pretirana," je dejal po ogledu posnetka.
Ko smo poročali, je včeraj v jutranjih urah mestni redar v Šiški v Ljubljani vodil postopek nalaganja narobe parkiranega avtomobila na pajka. Na posnetku, ki ga je posnel stanovalec, objavili pa so ga v Slovenskih novicah, je videti, kako se ob dogajanju ustavi kolesar. Kolesar redarju nekaj govori, nato pa ga redar prime za ramena, zvleče s kolesa in podre na tla. Pozneje se redarju pridružita še kolega, kolesarja pa vklenejo. Na kraj dogodka je prišla tudi policija.
Za mnenje o ravnanju redarja smo povprašali strokovnjaka s tega področja, profesorja s Fakultete za varnostne vede dr. Miho Dvojmoča. “Na prvi pogled se zdi, da je bila uporaba sile absolutno pretirana,” je dejal po ogledu posnetka. “Vendar pa ne vemo, ali je redar občanu, preden ga je zvlekel s kolesa, odredil zadržanje do prihoda policije.”
Na ljubljanski občini pravijo, da se je to zgodilo, saj da je bilo ” v konkretnem postopku zadržanje odrejeno zaradi kršitev določb nedostojnega vedenja po Zakonu o varstvu javnega reda in miru, in sicer zaradi prepiranja, vpitja in hudega žaljenja pooblaščene uradne osebe. Zaradi nesodelovanja v postopku je redar uporabil prisilno sredstvo.”
Če je redar občanu odredil zadržanje, pravi Dvojmoč, pa se spet postavlja vprašanje, ali je bila sila pretirana. “Je bilo človeka res treba zvleči na tla ali bi zadostoval ustrezen prijem za komolec ali zapestje?” se sprašuje. To bo treba ugotoviti v nadaljnjih postopkih. Kot je pojasnil, zakonitost strokovnosti uporabe fizične sile ali prisilnih sredstev oceni policija.
Redarji imajo veliko usposabljanj
Dvojmoč pravi, da imajo redarji relativno veliko usposabljanj glede na pristojnosti, usposabljajo jih tudi na policijski akademiji. “Redarji ljubljanskega redarstva pa imajo sploh nadpovprečno število usposabljanj,” pravi. Vendar je, ko govorimo o poklicih, ki imajo določena pooblastila tudi za uporabo ukrepov in fizične sile, treba usposobljenost ves čas krepiti.
Občan, ki ni zadovoljen s postopanjem redarja, se lahko pritoži na mestno redarstvo. Lani so na ljubljanskem mestnem redarstvu prejeli 10 pritožb, v letošnjem letu pa šest. “Pritožbo se obravnava znotraj redarstva v pomiritvenem postopku med redarjem in občanom,” pojasnjuje Dvojmoč. Drugostopenjski organ v primeru pritožbe pa je župan. “Ta del zakonodaje je kamen spotike,” pravi Dvojmoč. Na Fakulteti za varnostne vede zdaj v projektu ocenjujejo primernost zakonodaje na tem področju. Ugotavljajo, ali ne bi bilo bolje, da bi o tovrstnih pritožbah odločala komisija, v kateri bi bili tudi predstavniki strokovne javnosti,” je za N1 še povedal Dvojmoč, ki je pred leti tudi sam delal na inšpektoratu ljubljanske mestne občine.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje